Treba je ukrepati danes
Sekretar sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Tone Rozman je dejal, da se žal zadeve tekom trajanja krize močno spreminjajo, v primeru neukrepanja pa se bodo težave stopnjevale. V veliki meri tekstilna podjetja poslujejo pozitivno, ampak imajo sezonski promet - ko ni sezone, si je treba izposoditi denar in tu prihaja do kratkega stika. »Treba je ukrepati danes, jutri bo pozno, pojutrišnjem prepozno,« je še opozoril Rozman.
Če bo Peko končal v stečaju, pravi Rozman, to za delavce pomeni okoli 18 mesecev nadomestila na zavodu. Tako se hitro nabere nekaj milijonov v obliki nadomestil. Rozman poudarja, da je z delavske strani hitro ukrepanje več kot nujno in da je treba podjetja reševati.
Naša podjetja ne potrebujejo pomoči v smislu nepovratnih sredstev, ampak zgolj tekoča likvidna sredstva, je še dodal Rozman. Ta denar bo vrnjen, poudarja.
Po propadu se ljudje ne bodo mogli nikjer zaposliti
Jolanka Horvat, predsednica sindikata Aha Mura, poudarja, da ima Mura dovolj prometa ter apelira na državo, naj podjetju pomaga. »Stanje v družbi je neznosno, iz dneva v dan se sprašujemo, ali bomo dobili place ali ne,« je dejala.
Predsednica sindikata Peko Aleksandra Lang, da so v primeru stečaja Peka delavci v Tržiču in drugod tako rekoč nezaposljivi. Če Peko propade, je še opozorila, bo prišlo do socialne bombe.
Predsednik Sinles Lojze Raško je navrgel zanimivo primerjavo. Situacija z gozdovi in lesno industrijo v Sloveniji je podobna, je dejal, kot da bi Arabci zaprli naftne vrelce in rekli, da se jim to ne splača. Opozoril je na zapiranje, propadanje lesnih podjetij. »Ta panoga se nikakor ne pomakne iz mrtvega hoda, vse se le poglablja in sprašujem se, kdo je kriv za to. V zadnjih petih letih se je zaposlenost v panogi s 15 tisoč delavcev prepolovila.«
Antonio Buovski, predsednik sindikata Svea Zagorje, pa je opozoril, da gre pri Svei za vredno in ugledno blagovno znamko, in da se bo že prilagodila tržišču, ki pa je trenutno v težavah in potrebuje pomoč. Poudarja, da bi bila ta pomoč manjša od zneska, ki ga je Svea lansko leto s prispevki prinesla v proračun.
Država bi morala pomagati podjetjem, ne le bankam
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je poudaril, da je dejstvo, da Slovenija potrebuje industrijo, saj bomo le tako dosegli gospodarski razvoj in rast BDP. Ena največjih prioritet države bi zato moralo biti reševanje teh podjetij, pravi. Država pa mora v podjetju videti ne le lastnike, ampak tudi delavce oziroma delovna mesta. Banke lahko tu odigrajo pomembno vlogo, ampak se morajo tudi drugače obnašati, je povedal Semolič. Za banke se je praviloma vedno našel denar, ker je sistem tako naravnan, je še poudaril.
»Bil bi krivičen če bi rekel da se država ne trudi, ampak štejejo dejanja,« je poudaril Semolič, ki poziva ministrstvo za gospodarstvo in za finance, naj pripeljeta do rešitev. »Prioriteta naj ne bo strah pred bonitetnimi hišami in gospodi iz Bruslja, temveč reševanje podjetij,« je dejal.
Morali bi upoštevati tudi specifike posameznih držav
Zagotovo podpiramo vsa ta prizadevanja in zahteve, da je treba v Sloveniji čim prej rešiti problematiko bank, ampak hkrati moramo sprejeti tako ostro ureditev, da se situacija ne bi ponovila, je Semolič komentiral včerajšnja priporočila iz Bruslja. Opozoril je, da mora Bruselj pomesti tudi pred svojim pragom in da bi bile spremembe potrebne tudi pri ECB.
Po Semoličevih besedah sindikati podpirajo cilj uravnoteženja javnih financ, toda evropska komisija gre pri reševanju tega problema predaleč. Morala bi namreč upoštevati tudi specifike posameznih držav, je prepričan Semolič. »Namesto da bi krepili tudi notranje povpraševanje, ki je potrebno za izhod iz krize, ga bomo se zadušili, če bomo upoštevali priporočila,« je opozoril in dodal, da pri nas zahtevajo znižanje plač, Nemčiji pa priporočajo njihov dvig.
Življenje upokojencev je težko, pokojnine realno padajo, zlasti dvig DDV pa jih bo še bolj prizadel. To je nečloveško, tudi makroekonomsko to ni prava pot, je opozoril Semolič.
Poanta iz Bruslja bi morala biti nova delovna mesta in zaposlovanje mladih, je ocenil Semolič. Pripomnil je, da je celo IMF priznal napako, da ekstremno varčevanje škoduje, evropski voditelji pa tega nočejo videti. »Mi vemo, kako živimo v dobrem in slabem, in tudi, kako reševati naše probleme,« je zaključil.
