Kot pravi Matjašič, imamo dve plati zgodbe. Ena je, kaj dela EU, da bi zmanjšala brezposelnost med mladimi in drugo kaj počnejo države članice, ki so del EU. »V teoriji je videti vse lepo in prav, saj je Evropska komisija zgodaj prepoznala problem in predlagala določene ukrepe, med drugim tudi jamstvo za mlade, ampak v praksi so države članice tiste, ki ne naredijo svojega dela,« tako predsednik Evropskega mladinskega foruma, ki hkrati poudarja, da je evropski komisar, ki je odgovoren za zaposlovanje, naredil veliko dobrega in dal veliko zanimivih predlogov, kako bi problem brezposelnosti mladih rešili, vendar so ti žal delno ostali na papirju. Po mnenju Matjašiča bi moralo biti na evropski ravni več koherentnosti. »Evropska komisija si sicer za koherentnost prizadeva, vendar ker je politika zaposlovanja v domeni držav članic, so omejeni v tem, kar lahko naredijo. In to je tisto, na kar ljudje pozabljajo, ko pričakujejo, da jim bo Evropa dala službe. Ampak ni tako. EU je kot meddržavna institucija pomembna za smernice, za regulacijo, za neka zagotovila, dejansko službo pa bo posamezniku dal bodisi javni bodisi zasebni sektor, ki pa morata spoštovati določena pravila igre,« še izpostavlja.
Trg delovne sile je v Sloveniji med manj fleksibilnimi
Kratkoročno se je treba osredotočiti na strukturirane reforme, ki so potrebne, tako Matjašič, ki meni, da smo se v Sloveniji dolgo izogibali težkim odločitvam in nismo nikoli razrešili vprašanja, ali si dejansko želijo državo blaginje ali ne. Kot pravi, je trg delovne sile v različnih državah različen in v Sloveniji je med bolj nefleksibilnimi, tako da je treba pogledati, kaj je tisto, kar deluje, kaj potrebujemo. Kot še dodaja, ne smemo gledati samo na parcialne interese in imeti v glavi, da je pomembno, da rešimo banke, ter da bomo spravili BDP na višjo raven. Vse to je res relevantno, ampak najbolj pomembno je dojeti, da smo ljudje dobrina ne strošek. Ljudje smo dobrina, v katero je treba investirati, v smislu, da se nas spoštuje in da se maksimalno izkoristijo naši potenciali. »Trenutno namreč ljudje državi predstavljamo strošek in stroške finančni krizi črtamo, manjšamo, se jih skušamo znebiti. Ta logika je napačna in nujno potreben je miselni preskok, da gledamo na ljudi kot na dobrino in da režemo drugje, kjer je manj boli. V času krize najbolj boli v izobraževanju, kar nas bo dolgoročno teplo, saj je izobraževanje tisto področje, kjer bi radi več, ki si ga želimo izboljšati za prihodnost,« pravi in poudarja, da je potrebno tudi boljše sodelovanje med delodajalci in delojemalci.
Potrebno je uskladiti ponudbo in povpraševanje
Predsednik Evropskega mladinskega foruma trdi, da je ključni problem v Sloveniji to, da ni služb. Ni ponudbe oziroma je veliko ponudbe, ki ni primerna za to, za kar so mladi izobraženi. Po njegovem mnenju je pomembno, da se mladi že v srednji šoli zavedajo, kakšne so opcije, da se bodo lažje odločili za določeno pot. Mladi se na evropski ravni zavedajo, da se bodo učili vse življenje in da ni več tega, dobiš službo za vse življenje. Kot še dodaja Matjašič, se je na to končno treba pripraviti, hkrati pa je pomembno, da imamo primeren sistem izobrazbe, ki temelji na tem, da se študentje intelektualno izobražujejo, pridobivajo znanje in študirajo ne samo zato, da bodo nekaj delali nekaj, da bodo imeli boljšo plačo, ampak ker je izobrazba vrednota. Hkrati pa je izpostavil tudi to, da mora država mora poskrbeti, da bodo tisti, ki ustvarjajo službe, imeli pogoje, da ustvarijo službe.
Poslušati je treba države, ki imajo konkretne predloge
»Država mora poskrbeti za ustrezen pravni okvir, znotraj katerega bodo delodajalci imeli možnost, da ustvarijo delovno mesto. Za to je potrebnih več političnih odločitev in bo tudi imelo več političnih posledic. Lahko je potrebna sprememba davčnega sistem, morda sprememba pokojninskega sistema. Na teh stvareh se že dela, ampak kar po mojem manjka, je, da se stvari vedno dela parcialno. Ne pogledamo, kakšen vpliv bodo imele te odločitve na celotno družbo, ne samo na tiste, ki se jih to neposredno tiče,« pravi. Po njegovem mnenju kriza, v kateri smo zdaj, ni enostavna kriza in nikoli več ne bo, kot je bilo pred petnajstimi leti. Stvari morajo predebatirati tako vlada, delodajalci in delojemalci, ne samo predstavniki sindikatov, ki pogosto pozabljajo na mlade, ampak predstavniki mladih. »Pogledati je treba, kaj so njihovi predlogi, kaj je sprejemljivo, kaj je problematika. Včasih imajo mladi dobre ideje, ki so veliko bolj realistične kot marsikatere ideje drugih. To je tisto, kar lahko naredimo tukaj in zdaj. Treba je najti nove rešite, tudi tako, da poslušamo države, ki imajo konkretne predloge,« meni Matjašič.
Jamstvo za mlade
Ne obstaja magična formula, magičen ukrep, ki bo rešil vse. Tega žal ni. Je pa več manjših ukrepov, ki lahko pripomorejo. Politiko zaposlovanja je po njegovem mnenju potrebno oblikovati na državni, celo na lokalni ravni. Kot enega od možnih ukrepov Matjašič vidi jamstvo za mlade. Zlasti severne države so tiste, ki bile pionirke v implementaciji jamstva za mlade, ki je okvir, znotraj katerega so določeni mehanizmi, ki omogočajo boj proti nezaposlenosti. »Eden od teh mehanizmov je, da omogočiš mladi osebi, ki trenutno ni zaposlena, ni v šolanju ali v kakšni obliki treninga, da naredi prešolanje ali pridobi nove sposobnosti, nove zmožnosti. Na tak način bolje uskladiš ponudbo in povpraševanje na trgu,« pojasni Matjašič, ki hkrati izpostavlja problem, da v številnih državah, zlati na jugu Evrope, kjer je brezposelnost mladih najvišja, ni primernega osebja za to, ni strokovnih služb, ki bi se se ukvarjale s tem oz. niso primerno usposobljene. Torej ni vse samo na ponudbi dela in ustreznih delodajalcih, ampak je treba delati tudi na tem, da imaš primerno infrastrukturo, da lahko take ukrepe izpelješ.
Karierno svetovanje je koristno
Po mnenju Matjašiča smo v Sloveniji naredili napako, da smo ukini določene zadeve, ki smo jih imeli v prejšnjem sistemu in so bile dobre. Kot pravi, smo jih ukinili samo to, ker so bile iz prejšnjega sistema in smo jih morali spremeniti. »Govorim o obveznih študentskih praksah. V začetku 90. let si kot študent še vedno moral opraviti obvezno prakso in tako dobil potrebne izkušnje. V drugih državah je to še danes nekaj najbolj normalnega in spoštovanega in vsi se strinjajo, da je to treba imeti.« Kot zelo pomembno izpostavlja tudi karierno svetovanje, ki ti pove, kakšne možnosti imaš, tudi v tujini, glede zaposlitve. Hkrati pravi, da ne sme biti norma, da so ljudje prisiljeni iskati delo v tujini, ampak da ga lahko, če želijo. Morajo imeti možnost informirane izbire, ne da so prisiljeni v to pot. »Mladim je treba povedati, da če bodo recimo študirali politologijo, ni nujno da bodo postali politiki. Povedati jim je treba, da se je treba učiti vse življenje in da ni več služb za vse življenje. Pri nas je to svetovanje zelo šibko, se da pa s tem zelo veliko narediti, z zelo malo denarja.«
