»Cepljenje je najboljša preventiva pred nalezljivimi boleznimi, četudi vse več samooklicanih strokovnjakov z interneta trdi nasprotno,« opozarja mlad zdravnik Vane Savinek, ki se je pred kratkim vrnil z medicinske odprave v Papui Novi Gvineji. »Pred odhodom smo obnovili cepljenje proti ošpicam in tetanusu, cepili smo se proti hepatitisu A in B, steklini, jemali smo profilakso pred malarijo. Vsi smo obiskali tudi zobozdravnika ter poskrbeli za zavarovanje z asistenco in mreže proti komarjem.«
Tako je na strokovnem posvetu o potovalni medicini in tveganjih, ki spremljajo potovanja, Savinek praktično strnil nasvete strokovnjakov, ki so ugotavljali, da Slovenci radi potujejo, a se jih pred odhodom na eksotično pot primerno zaščiti le borih pet odstotkov. Savinek je dodal, da so se pri svojem delu vsak dan srečevali z malarijo, tuberkulozo in kožnimi boleznimi, a zaradi primerne zaščite nihče ni zbolel. Tudi zaradi profilakse proti malariji niso imeli stranskih učinkov, le malo bolj živahne sanje. Ves čas so si tudi dosledno razkuževali roke, prekuhavali vodo, v odročnih vasicah pa uporabljali tablete za kemično prečiščenje vode.
V ambulanto je treba pravočasno
Direktorica Zdravstvenega doma za študente Irena Kirar Fazarinc meni, da je primerneje kot o potovalni medicini govoriti kar o čezmejni globalni mobilnosti in zdravju prebivalstva. Po njihovih izkušnjah danes potuje vsak drugi mladostnik, a vsak četrti na tvegan način. Zato je izpostavila pomen ozaveščanja o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, saj so ukrepi zlahka dostopni in bistveno cenejši kot zdravljenje bolezni in posledic.
Po statističnih podatkih je v letu 2011 potovalo 60 odstotkov Slovencev. V evropske države jih je potovalo 14 odstotkov, v eksotične države pa trije odstotki populacije. V zadnjem desetletju je največ potnikov zbolelo za malarijo in dengo. »Pomembno je, da potniki poiščejo informacije v ambulantah za potnike, ki so v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo, najmanj mesec pred odhodom na pot, da lahko pravočasno opravijo obnovitvena cepljenja za tetanus, otroško paralizo, zelo pomembno pa je tudi cepljenje proti ošpicam,« opozarja Tatjana Frelih z Inštituta za varovanje zdravja RS.
Na eksotičnih potovanjih so najpogostejše okužbe potnikov z virusi hepatitisa. S hepatitisom A se zvečine prek vode in hrane okuži 1,5 milijona ljudi na leto. Okužba z virusom hepatitisa B pa je najpogosteje posledica nezaščitenih spolnih odnosov, neprofesionalne tetovaže, prebadanja kože, možna je tudi pri britju, friziranju in zobozdravstvenih storitvah. Okužbe lahko potekajo brez bolezenskih znakov, lahko pa zdravje resno ogrozijo. Zato strokovnjaki priporočajo cepljenje s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B, ki poteka v dveh odmerkih.
Obvezno le cepljenje proti rumeni mrzlici
Medtem ko je večina cepljenj le priporočljivih, je za endemična območja tropskega pasu Srednje in Južne Amerike ter centralne Afrike cepljenje proti rumeni mrzlici obvezno. Gre za akutno virusno bolezen, ki prizadene jetra in jo prenašajo komarji. Bolezen je lahko podobna gripi, a lahko povzroči tudi smrt. Strokovnjaki priporočajo tudi cepljenje proti tifusu, za katerim na leto zboli 22 milijonov ljudi, 200.000 pa jih zaradi okužbe tudi umre.
V ambulantah za potnike se na leto oglasi od 5000 do 7000 potnikov, čeprav jih v tropske dežele potuje okoli 25.000. Asistent Zoran Simonović iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pojasnjuje, da potniku v ambulanti po pogovoru pripravijo oceno tveganja in predlagajo ustrezno zaščito ter nasvete za zmanjšanje tveganja. Opaža, da na cepljenje proti hepatitisu radi pozabljajo predvsem potniki, ki se odpravljajo v bližnje turistično razvite destinacije v Turčiji, Egiptu in Tuniziji. Opozarja, da so pogoste tudi okužbe z malarijo, ki jo prenašajo komarji. Prisotna je v Srednji Ameriki, Braziliji, centralni Afriki, na Bližnjem vzhodu in Indokitajskem polotoku. »Poleg zavarovanja pred piki je zelo pomembno tudi jemanje antimalarikov že pred odhodom, med bivanjem na območju malarije in po odhodu,« je dejal.
Asistentka Mojca Miholič iz Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani opozarja še na primerno psihofizično pripravljenost pred odhodom na potovanje. Poleg obiska potovalne ambulante in zobozdravnika je treba razmisliti tudi o pravilnem ravnanju v prometu v tuji državi in kulturni šok, ki lahko pomembno vpliva na ravnanje potnikov, zlasti kar zadeva spolnost. Kar tretjina turistov je namreč aktivna na področju spolnega turizma; zlasti veliko tvegajo »last minute« turisti, ki nimajo časa za ustrezno zaščito.
»Ker potovanja danes potekajo hitro, se lahko potniki domov vračajo še v času inkubacijske dobe okužbe,« pojasnjuje predsednica Sekcije za tropsko in potovalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu Tadeja Kotar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Na poti zboli od 25 do 70 odstotkov potnikov, v ambulanti za tropsko medicino pa jih na leto obravnavajo od 300 do 400. Hospitalizirajo do 15 odstotkov obolelih, srečujejo pa se predvsem z malarijo, tifusom in hujšimi oblikami potovalne driske. V tej ambulanti se pogosto srečujejo tudi s spolno prenosljivimi boleznimi, kot so HIV, gonoreja in virusi hepatitisa.