Zadeva se je zgodila tako, da je novinarka po telefonu županu označila dva novinarja z ljubkim izrazom. Ohohoho, županu: to pa ni kar tako. Prvemu človeku v tvojem okolju novinarji sicer navadno zastavljamo vprašanja, a očitno nekateri zmorejo nadgradnjo – odgovorijo na njegova vprašanja, še preden jih dejansko zastavi! In nato župan dobro ve, kdo je »slab človek« oziroma...

Priznam, mnogi so že rekli, da sem pizda. Če ne ravno v obraz, pa za hrbtom, tako je lažje. Ker potem slabega človeka oziroma pizde ne vidiš od blizu in ne tvegaš, da ti enako reče tudi on in si ti potem tudi pizda. Oziroma slab človek. Ker pa imamo ljudje močan nagon samoobrambe, sem ta izraz sprejel z veliko logiko: kaj ne bom pizda, če sem pa novinar. In če novinarka o novinarjih trdi, da gre za slaba človeka, kako je potem šele z drugimi? In zato mi v obraz ali za hrbtom izrečena, na papir ali v elektronski obliki zapisana »pizda« ne zveni več tako grobo, nedostojno.

Največja tolažba v Sloveniji pa je ugotovitev, da je slabih ljudi ogromno. Oziroma povsod in vse več. Pravijo, da so v gospodarstvu slabi ljudje, ki samo kradejo. Pa so slabi tudi v sodstvu in pri tožilstvu pa v policiji: ne znajo ukrepati proti slabim ljudem ali pa so prepočasni. Če zapišem, da žal v politiki kar vrvi od slabih ljudi, res ne bom edini. Ker ponarejajo spričevala in diplome, ker se prodajajo za drobne in velike koristi, ker ne znajo (da posplošim) voditi države.

In kaj so slabi ljudje »prosto po štajerski kolegici«? Ja, pizde, a ne… Za novinarje je torej tak izraz, ki ga uporabiš v prijaznem špecanju županu, še kako logičen. Kaj pa vsi drugi? Le koliko ljudi je zanje že reklo in bo reklo, da so, no, ja, slabi ljudje!?

Nikoli ne bomo vedeli, ker prisluhov še nismo slišali. Za novinarja smo jih. Ne kjer koli: v hiši pravice! Ker so županu prisluškovali, je v Sloveniji postalo jasno, da smo novinarji pizde. Resda nismo bili imenovani vsi, ampak samo dva. Toda cehovska solidarnost naj vsaj enkrat pride do izraza: smo. Res smo.

Samoočiščenje je zdaj opravljeno in treba bo opraviti samo še droben popravek v slovarju. Če namreč ugotavljamo, da je pri nas slabih ljudi tako veliko in so povsod, ni nekaj narobe z ljudmi, ampak z razlago. Ta je napačna, zato jo bo treba spremeniti. Prva že lahko drži, druga pa se bo glasila drugače. Pizda: slab človek oziroma slovenski novinar. Tako je problem rešen in nihče ne bo več funkcionarjev in vseh drugih tlačil z nami v isto »slabčlovekarijo«. Novinarji bodo tam, kamor spadajo, funkcionarji in vsi drugi pa tudi.

Morda samo še en droben namig, kaj bi se iz razlage še dalo izvleči. Če je že novinar pizda brez dvoma in ugovora in se o tem javno govori in piše, si pomagajmo s tem pojmom še na enem področju. Pri banki. Kateri? Tisti, za katero smo se poenotili, da je slaba. Oziroma je mati vsega slabega, kar so počeli. Oziroma je – pizda banka. Kako sočen, jasen, nazoren izraz za vse, kar pooseblja, kajne?

Vnaprej se opravičujem vsem, ki bi jih pogosto uporabljen izraz iz slovarja našega jezika prizadel. Ali so se morda po krivici našli v kakršni koli primerjavi, ki je zgolj nenamerna. Vse tožbe, obsodbe, replike pa prijazno sprejemam na elektronskem naslovu »pizda.si«.