V svetu Evropske unije, ki ga sestavljajo pristojni ministri držav članic EU, trenutno potekajo intenzivne razprave o predlogu nove tobačne direktive o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov. S predlogom direktive želi Evropska komisija prenoviti obstoječo direktivo, predvsem s poudarkom na varovanju zdravja ljudi in preprečevanju začetka kajenja pri mladih.
Predlog nove direktive med drugim predlaga uvedbo velikih opozoril, ki bi poleg besedila vključevale tudi barvne fotografije na sprednji in zadnji površini zavojčka cigaret in tobaka za zvijanje. Predvidena je prepoved prodaje tobačnih izdelkov z aromami in dodatki, na primer z aromo mentola, sadja, zelišč, vanilje, ali z dodatkom vitaminov in drugih dodatkov, ki so povezani z energijo in vitalnostjo (kofein in tavrin) ali pa ustvarjajo vtis, da je tobačni izdelek manj škodljiv za zdravje. Podrobneje bi bila urejena tudi čezmejna prodaja tobačnih izdelkov na daljavo, prodaja nikotinskih izdelkov, kot so elektronske cigarete, in prodaja zeliščnih izdelkov za kajenje.
»V pogajanjih so se države razdelile na dva tabora, tiste, ki imajo močno tobačno industrijo in želijo omiliti predlagane ukrepe, ter na države, ki predlog omejitev podpirajo. Slovenija podpira predlog direktive. Prizadevali si bomo, da bi bile nekatere rešitve še strožje, na primer da bi določbe veljale tudi za cigare, cigarilose in tobak za pipe,« je povedala Nataša Blažko z ministrstva za zdravje.
Strožje ukrepe lahko sprejmemo neodvisno od drugih
Delegacije držav v svetu EU bi morale kompromis doseči junija letos, nato bi o predlogu direktive razpravljal evropski parlament. Ta in svet EU bi kompromis o direktivi morala sprejeti do marca 2014, torej še pred prihodnjimi volitvami v evropski parlament. »Če kompromisa do takrat ne bo, je pričakovati, da bo revizija direktive zamrznjena za nedoločen čas,« je povedala Blažkova.
Tudi če nova evropska tobačna direktiva ne bo sprejeta, to ne pomeni, da zakonskih zahtev posamične države ne bi mogle zaostriti. Vsaj zdravstveni sektor v Sloveniji se zavzema za poostritev sedanje regulative.
»Slovenija je suverena država, prav tako lahko kot podpisnica okvirne konvencije Organizacije združenih narodov za nadzor nad tobakom sprejme še strožje predpise o tobačnih izdelkih,« je povedala Blažkova. To je na primer storila Avstralija, kjer so sprejeli predpis, da morajo biti škatle cigaret opremljene s slikovnimi zdravstvenimi opozorili o škodi, ki jo povzroča kajenje, in decembra lani kot prvi na svetu uvedli enotno embalažo tobačnih izdelkov.
Organizacija združenih narodov je konvencijo sprejela maja 2003, ob obletnici sprejema letos pa si prizadevajo za polno implementacijo 13. člena konvencije, ki govori o prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov ter promocije in sponzoriranja s strani tobačne industrije.
»Tudi v Sloveniji ugotavljamo, da delne prepovedi ne delujejo, učinkovite so samo popolne prepovedi,« je povedal Marjan Ivanuša, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije.
Ustaviti marketing tobačne industrije
Potrebo po novih ukrepih javnozdravstveni strokovnjaki utemeljujejo tudi na ugodnih učinkih, ki jo je prinesla zaostritev zakonodaje leta 2008, ko smo med drugim prepovedali kajenje v zaprtih prostorih, saj so takoj po uvedbi prepovedi zabeležili pomembno znižanje deleža kadilcev. V zadnjih letih pa v Sloveniji ne beležimo ugodnih sprememb v razširjenosti kajenja. Kajenje med odraslimi se je spet povišalo – kadi četrtina odraslih prebivalcev, vendar ni preseglo ravni kajenja pred ukrepi omejevanja rabe tobačnih izdelkov. Skrbi pa, da narašča obseg kajenja med mladostnicami, zadnji podatki kažejo, da morda tudi med odraslimi ženskami.
Skrb zbujajoče trende pripisujejo različnim dejavnikom, eden pomembnejših so marketinške aktivnosti tobačne industrije. Marketing tobačne industrije spodbuja eksperimentiranje s tobačnimi izdelki, povečuje potrošnjo teh izdelkov, odvrača od opuščanja kajenja in spodbuja ponovni začetek kajenja oziroma rabe tobačnih izdelkov.
»Še posebej je v zadnjih letih v Sloveniji aktualno doniranje prireditvam s strani tobačne industrije, promocija izdelkov na javnih prireditvah in mestih prodaje, postavljanje trafik pred srednjimi šolami in predvsem poskusi uveljavitve elektronskih cigaret kot 'varnih' alternativ drugim tobačnim izdelkom. Naštete aktivnosti so zakonsko prepovedane ali pa vsaj iz vidika zaščite mladega potrošnika moralno zelo sporne,« opozarja Jan Peloza, predsednik Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Pri zvezi so opazili, da so se v Sloveniji že pojavili tobačni izdelki, ki se v ustih raztopijo, na primer v obliki lizik, papirčkov, ki se dajo na jezik, in so namenjeni otrokom, z namenom, da se otrok navadi na okus tobaka in mu ne bo slabo, ko bo pokadil prvo cigareto.
Potrebujejo dodatne ukrepe
»Vse to poudarja pomen uvedbe dodatnih dokazano učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka,« je prepričana Helena Koprivnikar z Inštituta za varovanje zdravja RS.
V zadnjih letih so se tobačni izdelki pri nas sicer dražili zaradi dvigovanja trošarin, vendar so še vedno zelo cenovno dostopni. Pregled cen teh izdelkov med članicami EU kaže, da je Slovenija v drugi, »cenejši« polovici držav. Zato javnozdravstveni strokovnjaki predlagajo nadaljnje višanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, dvig cen pa mora biti znaten, saj to bolj vpliva na vedenje ljudi, kot če se cene dvigujejo malo in postopoma. Razlike v cenah med različnimi izdelki se morajo zmanjševati. Podatki namreč kažejo, da količina cigaret, ki se proda v Sloveniji, v zadnjih letih bistveno ne spreminja, izjemno pa narašča raba rezanega tobaka, kar kaže, da kadilci množično prehajajo na kajenje cenejših tobačnih izdelkov.
Nadalje bi bilo treba uveljaviti popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov brez izjem (torej tudi na prodajnih mestih), kar vključuje tudi prepoved razstavljanja tobačnih izdelkov. Tobačni izdelki bi lahko bili vidni le ob dejanski prodaji potrošniku. Prepovedati je treba korporacijsko oglaševanje in začeti zbirati podatke o marketinških izdatkih korporacij, saj je to vir informacij o tem, kako tobačna industrija izvaja marketing svojih izdelkov.
Licenciranje bi znižalo število prodajnih mest
V Sloveniji se tobačni izdelki prodajajo na kar 5500 prodajnih mestih, kar je več, kot imamo živilskih prodajaln. »To pomeni, da je cigarete lažje kupiti kot kruh in mleko,« ponazarja Koprivnikarjeva. Imamo na primer eno prodajno mesto na 309 polnoletnih prebivalcev oziroma eno na 80 kadilcev, ki so starejši od 15 let. Tako veliko število prodajnih mest pa je težko nadzorovati, zato je veliko tudi kršitev obstoječega protitobačnega zakona.
Raziskava, ki so jo opravili pri Mladinski zvezi Brez izgovora, je pokazala, da je pri kar 41 od 97 osnovnih in srednjih šol vsaj eno prodajno mesto za tobačne izdelke v oddaljenosti 300 metrov od šole. Ob tem, da kar 71 odstotkov mladostnikov navaja, da z lahkoto pridejo do cigaret. »Dostopnost tobačnih izdelkov mladostnikom lahko znižamo s postavitvijo starostne omejitve za nakup teh izdelkov. A lahko pri tem dosežemo toliko, kot smo do sedaj,« opozarja Koprivnikarjeva. Meni, da je situacija v naši državi zrela tudi za to, da se uvede licenciranje za vse, ki so v prodajni verigi tobačnih izdelkov (tobačne izdelke bi torej lahko prodajali le prodajalci, ki bi za to dobili dovoljenje), in progresivna kaznovalna politika za tiste, ki predpise kršijo.
»Prodaja tobačnih izdelkov ne sme biti pravica, ampak kvečjemu privilegij. Če trgovec večkrat krši zakonodajo, se mora kaznovati tudi z odvzemom tega privilegija.« Z licenčnim sistemom bi lahko vplivali tudi na gostoto in lokacije prodajnih mest, predvsem z mislijo, da se prodajna mesta umakne iz bližine šol in drugih mest, kjer se zbirajo otroci in mladostniki.
Prepovedali bi dodajanje okusov in arom ter drugih dodatkov tobačnim izdelkov, ki zvišujejo privlačnost kajenja in ga olajšujejo, kot je na primer dodatek mentola. Prepovedali bi tudi prodajo teh izdelkov na daljavo, saj se je izkazalo, da starostne omejitve pri tem ni mogoče izvajati.
Na embalaži tobačnih izdelkov bi morala biti učinkovita zdravstvena opozorila, se pravi dovolj velika in slikovna, na obeh straneh. Slikovna opozorila je EU pripravila že 2005 in bi jih že lahko uporabili, a se Slovenija za ta ukrep še ni odločila. Naslednji korak bi bila enotna embalaža teh izdelkov, »za kar se zavzemamo v prihodnosti«, je povedala Koprivnikarjeva. Prav tako bi se bilo v prihodnje treba začeti pogovarjati o prepovedi prodaje novih tobačnih izdelkov, kar sedanja evropska regulativa že omogoča.