S posebnim kozarcem, ki so ga dekleta v Vinoteki Brda na gradu Dobrovo opasala vsakemu obiskovalcu v zameno za deset evrov, je bilo mogoče pokukati v vinske hrame 23 vinarjev in poskusiti več kot 70 različnih vzorcev vina. Dan odprtih kleti, ki se je letos prvič odvijal dva dni, so premierno popestrili tudi gostinci, ki so s tipičnimi briško-furlanskimi jedmi skrbeli za primerno podlago pri napornem pohajkovanju.
»Izkušnje učijo, da se z vsemi odprtimi kletmi v enem dnevu – kljub še tako dobri kondiciji – ne gre spopasti. Zato vsakega obiskovalca pobaramo, kakšna vina so mu všeč, glede na odgovor pa mu svetujemo, katero pot naj ubere,« nam je v soboto v zgodnjih popoldanskih urah, ko je Brda za razliko od preostale Slovenije že obsijalo sonce, zaupala direktorica Vinoteke Brda Petra Rutar, medtem ko je gručo italijanskih gostov usmerjala v želene kleti.
Nas je v skladu z željami napotila v bližnjo Biljano oziroma po domače Bjano, kjer vinar Miran Sirk že 23 let prideluje istoimensko penino.
Rebula za originalnost
V najstarejši briški kleti, ki vleče korenine iz 13. stoletja, smo srebali penine, za katere je vinar na največjem svetovnem ocenjevanju vin – Decanter v Londonu – pred dnevi prejel dve srebrni in bronasto medaljo. »Penina brut je pridelana iz chardonnaya in rebule. Prva fermentacija se zgodi v posodah iz nerjavečega jekla, potem pa vino v steklenicah zori še vsaj dve leti na lastnih kvasovkah. Podobno je s penino brut rosé, le grozdje je drugo. Namesto chardonnaya je modri pinot, rebula pa ostaja v vseh naših vinih, s čimer se ločimo od šampanjcev in drugih penin. Penina cuvée prestige, ki jo pravkar pijete, pa je pridelana iz grozdja iz starih vinogradov, na kvasovkah pa zori najmanj štiri leta. To je še bolj suho, slano in mineralno vino, ki še bolj izraža tipični briški 'terroir',« je razložil vinar, medtem ko nam je razkazoval prastaro vinsko klet, ki jo je obnovil pred sedmimi leti.
V družinsko last je prišla leta 1910, ko jo je skupaj s pripadajočim poslopjem od neke italijanske baronice kupil njegov nono. Poslopje je kupil tudi zato, da ne bi prišlo spet v italijanske roke. »Včasih se v kleti seveda ni delalo penin, ampak le odprto vino, ki so ga s konjskimi vpregami v sodih vozili predvsem v Furlanijo,« je povedal Sirk in poudaril, da najstarejša briška klet za razliko od marsikatere druge kleti v Brdih ni zrasla iz »štale«, ampak se je v njej že od nekdaj delalo le z vinom.
Najbolj veselo pri Ščurkovih
Razpredanja o vinu, o letnikih, ki so že bili in ki še bodo, ni manjkalo niti v drugih kleteh. Največja koncentracija obiskovalcev se je zadrževala v okolici Medane, kjer je bilo tudi odprtih največ kleti. Med bolj obleganimi je bil grad Gredič v Ceglem, kjer so v mično urejeni grajski kleti svoja vina predstavljale vinske hiše Movia, Marjan Simčič (odprto je imel tudi svojo vinsko klet), Dolfo, Ronk in Emeran Reya.
Že po tradiciji pa je bilo najbolj živahno na domačiji Ščurkovih v Plešivem, kjer je poleg materinščine vela še italijanska, nemška in angleška govorica. »Kot kaže, imajo ljudje radi naša vina in dobro družbo. Imam pet sinov, tako da se lahko res posvetimo vsakemu gostu ter istočasno razkažemo klet in strežemo vina,« je zadovoljno pojasnjeval vinar Stojan Ščurek, ki je znan tudi po tem, da se pojavi v vseh odprtih kleteh svojih kolegov: »Prvi dan sem jih obiskal devet, več jih nisem zmogel. Ni to, kar mislite, pri nas doma je bila prevelika gneča. Če greš po kleteh z glavo in spiješ povsod le en kozarček, morda dva, ni tako hudo.«
Najbolj vzdržljivi vinoljubci in vinarji so se po sončnem zahodu, ko so kleti za nekaj ur zaprle svoje duri, zbrali na briško-japonskem večeru, ki so ga pripravili na domačiji Kabaj v Šlovrencu. »Vinarji so se potrudili in nam predstavili, kako nastane vino. Tudi v vinograd so nas peljali. Lepo je, če spoznaš vinarja in filozofijo njegovega dela, saj potem še bolj ceniš njegovo vino. Pravzaprav vino dobi drugačen, še boljši okus,« je med grizljanjem sušija in okušanjem maceriranih Kabajevih vin pozno zvečer razmišljala Martina Josić iz Nove Gorice.
V nedeljo pa se je začelo znova. Bilo je še več sonca in še več obiskovalcev, med katerimi so se najbolj vztrajni podali tudi na italijansko stran Brd, kjer so bile odprte tudi tamkajšnje kleti.
