Muta. Na občini Muta so prejeli poročilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije o vgrajenih materialih v okviru 37 milijonov evrov vrednega evropskega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Drave. V njem ugotavljajo, da uporabljene cevi in jaški ne ustrezajo razpisni dokumentaciji.
Poročilo, ki ga je naročil gradbeni inšpektorat za promet, energetiko in prostor, razkriva, da so bile cevi glede na konfiguracijo terena predimenzionirane, povsem neskladni z razpisno dokumentacijo pa so tudi kanalizacijski jaški. Ti po ugotovitvah zavoda niso iz polipropilena (PP), kot je zahtevano v razpisu, temveč iz manj kakovostnega in cenejšega polietilena (PE). Na zavodu so ugotovili, da je proizvajalec cevi in jaškov, podjetje Kovinoplastika Piskar MP, ki je od marca letos v stečaju, izdal neustrezno izjavo o skladnosti, s čimer je, po naših informacijah, zavedel oba izvajalca del, to pa sta podjetji Riko in Pomgrad iz Murske Sobote.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je gradbena inšpekcija prejela anonimno prijavo o domnevni neskladnosti nekaterih gradbenih proizvodov, ki se vgrajujejo v okviru projekta odvodnjavanja in čiščenja voda v porečju zgornje Drave ter gradnje kanalizacije v občinah Muta in Vuzenica. Zato je gradbena inšpektorica Milena Benko pred natanko mesecem dni nenapovedano obiskala gradbišče na Muti in zahtevala izkop v nov kanalizacijski sistem že vkopanih cevi in jaškov, ki so jih zatem odpeljali na analizo na ljubljanski zavod za gradbeništvo.
Iz poročila zavoda za gradbeništvo je mogoče razbrati, da so bili sumi prijavitelja upravičeni. Poznavalci trdijo, da gre za svojevrsten precedens, ki lahko postavi pod vprašaj tudi vse druge infrastrukturne in okoljske projekte, ki so se v preteklosti gradili v Sloveniji prek ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Povsem drugačno mnenje o zapletu z vgrajenimi materiali ima Marjan Piskar, direktor podjetja Kovinotehnika Piskar MP, ki je dobavilo cevi in jaške. Kot trdi, bi podjetje na račun manj kakovostnih materialov prihranilo kvečjemu 10.000 evrov, kar je po njegovih besedah zanemarljiv znesek, da bi se spuščali v kaj takega in tvegali težave na gradbišču. »Poročila zavoda za gradbeništvo nismo dobili, smo pa izvedeli, da pri vgrajenih ceveh niso ugotovili neskladnosti pri materialu, pri jaških pa naj bi našli neko neskladje, natančnejših informacij pa nam niso dali. Dejstvo je, da naši jaški res niso zgolj iz polipropilena, ampak zgolj zaradi tega, ker jim dodajamo metalocen na osnovi polietilena, s čimer se izognemo pokanju materiala,« je povedal Piskar. Pojasnil je še, da je njihova družba skupno dobavila za približno poldrugi milijon materiala.
Kaj bo zdaj naredila občina Muta? Župan Boris Kralj je dejal, da so se včeraj šele seznanili s poročilom zavoda za gradbeništvo, zdaj pa morajo počakati še na odredbo gradbene inšpektorice. »Skoraj zagotovo pa bomo o tem seznanili tudi ministrstvo, ne nazadnje gre pri tem projektu za kohezijska sredstva, ki nikakor niso zanemarljiva, in denar iz državnega proračuna,« je še dejal Kralj.mm
