Muehl je z umetniškimi akcijami s krvjo ali fekalijami v 60. letih minulega stoletja vedno znova poskrbel za škandale. V njegovih delih je imela pomembno vlogo spolnost, vedno znova pa se je v njih loteval tudi umetniških in družbenih tabujev. Akcionistični umetniki so povezovali slikarske, glasbene, literarne, filozofske in druge elemente v eno samo umetnino, ki je pri gledalcu nagovarjala vse njegove čute ter sprožila težko opisljiva, skrita ali tabuizirana čustva, zaradi svojih provokativnih akcij pa so bili pogosto kamen spotike in sodnih preganjanj.
V začetku 70. let se je Muehl umaknil iz akcionizma, ki se mu je zazdel »preveč meščanski«, in kot nekakšen sociološko-umetniški eksperiment ustanovil komuno Friedrichshof blizu Dunaja, v kateri naj bi »umetnost prenesli v življenje«. V Friedrichshof so se kmalu začeli zgrinjati mladi, v času svojega največjega razcveta pa je komuna štela kar 700 članov z vsega sveta, največ iz Nemčije in Francije, in je veljala za največjo v Evropi. Muehl je v svojem manifestu med drugim zagovarjal svobodno spolnost, verjel je v skupno lastnino in vzgojo otrok; po svoje si je razlagal tudi spolno vzgojo, s katero pa ni prepričal sodišča, ki ga je leta 1991 obsodilo zaradi nadlegovanja mladoletnih oseb, posilstva in prisile k abortusu. V zaporu je preživel šest let in pol, do leta 1997, in pozneje je priznal, da nekatere njegove metode niso bile najbolj primerne. kul
