Del plinovoda Južni tok po Sloveniji naj bi tekel tudi po Zgornjesavski dolini, čemur pa domačini že vse od prvih informacij o takšnih načrtih močno nasprotujejo. Podžupan občine Kranjska Gora Jože Zupančič bo na jutrišnji seji občinskim svetnikom predstavil pobudo, da bi tovrstne načrte Kranjskogorčani zavrnili kar na referendumu. Župan Kranjske Gore Jure Žerjav, ki sicer tudi sam močno nasprotuje umestitvi plinovoda v ta del Gorenjske, bi z referendumom sicer še nekoliko počakal.

»Predstavniki podjetja Plinovodi so nam sicer zagotovili, da bi že januarja moralo priti do javne razgrnitve prostorskih načrtov, a se to še ni zgodilo. Prav tako moramo preveriti, ali bi naša odločitev na referendumu sploh imela kakšno težo. Tudi sam delim mnenje z občani, ki takemu posegu v prostor nasprotujejo, vendar bi bilo nesmiselno vložiti veliko denarja za izvedbo referenduma, ki potem v ničemer ne bi vplival na odločitev države oziroma podjetja Plinovodi. Sploh pa moramo najprej videti konkretne rešitve, kje in kako naj bi trasa plinovoda po Zgornjesavski dolini sploh potekala. Če bi bilo vse skupaj globoko pod zemljo, seveda ne bi imeli nič proti, bojim pa se, da ne bo tako,« je dejal Jure Žerjav. Opozoril je še, da tudi v sosednji Avstriji nasprotujejo trasi plinovoda med Arnoldsteinom in Salzburgom in da so že poslali posebno peticijo v avstrijski parlament. Prav ta, avstrijski plinovod pa naj bi bil tudi eden od argumentov za načrtovano traso našega plinovoda od Vodic do Rateč, češ da bi se potem lažje priključili na avstrijski del plinovoda.

Jože Zupančič je pojasnil, da ga najbolj moti, da se želi traso plinovoda (uradno gre za prenosni plinovod M-10) speljati mimo volje lokalnega prebivalstva. »Ta gradnja bi bila eden največjih gradbenih posegov v prostor v Zgornjesavski dolini po osamosvojitvi. Vsi vemo, da je Zgornjesavska dolina eno najobčutljivejših območij za posege v naravo. Naša dolina je tesna in stisnjena med dvoje najlepših gorstev v Evropi, Karavanke na severu in na jugu na gorski masiv Julijskih Alp. Z gradnjo takih razsežnosti nam bodo za vse večne čase onemogočili razvoj, tako posameznim občanom kot lokalni skupnosti. Pa tudi s turizmom v tej naši dolini bo z gradnjo plinovoda konec. Razvoj se bo ustavil in nazadoval. Da ne naštevam, da se bo z gradnjo presekal na več krajih dotok podzemnih voda ali iz Karavank ali iz Julijcev. Občani bomo strogo omejeni pri načrtovanju svojega ali skupnega razvoja. Pri soglasodajalcih bo en monopolist nad prostorom več,« je kar nekaj zadržkov naštel Zupančič.

Ob tem dodajmo, da je plinovod Južni tok v zadnjem času tudi drugje naletel na kar nekaj ovir. Gre za 30 milijard evrov vreden projekt ruskega Gazproma, ki pa mu že odkrito nasprotujejo v Bolgariji. Tudi pri nas podjetje Južni tok Slovenija (skupno podjetje Gazproma in Plinovodov), kot smo nedavno poročali, bolj ali manj miruje. V Plinovodih in Gazpromu pa bodo morali rešiti dve vprašanji, ključni za nadaljevanje projekta. Prvič, kako bo Slovenija kot članica EU dostop do zmogljivosti plinovoda na uradno odprtem evropskem trgu omogočila preostalim ponudnikom plina. Drugo vprašanje je, kdo in kako bo financiral slovenski del projekta, ki naj bi stal slabo milijardo evrov.