Nico Rosberg, sin nekdanjega svetovnega prvaka, Finca Kekeja Rosberga, in nemške mame Sine, je bil rojen v Wiesbadnu v Nemčiji, otroštvo in mladost pa je preživel v Monaku. Zato je tam njegov pravi dom. Rad pripoveduje, kako se je počutil, ko je prvič z dirkalnikom zapeljal po cestah Monte Carla. Tam se je sicer vsak dan vozil z avtobusom v šolo, torej dejansko pozna prav vsak centimeter asfalta. A mladcu, ki ima finsko in nemško državljanstvo, v glavi več pomeni biti Nemec kot Finec, saj govori kar nekaj jezikov: nemško, angleško, francosko, italijansko in špansko, povsem na zadnjem mestu pa je finščina. Te obvlada dejansko samo nekaj stavkov, v šali rad pove, da zna le toliko, da bi si lahko v Helsinkih naročil pivo. Pa ni povsem prepričan, če bi pivo tudi dobil.

Kot otrok je seveda z velikimi očmi spremljal dirke formule 1, a zares se je okužil z dirkanjem šele, ko je lahko z očetom Kekejem na strehi dirkalnika DTM zapeljal častni krog ob koncu očetove kariere. In zdaj je to večno željo kronal z zmago doma. Res doma, na domačem dvorišču. Na eni najtežjih in najbolj zapletenih dirk sodobne formule 1.

Si je to zaslužil? Je, čeprav je tudi res, da mu je v karieri še kako pomagal pravi priimek in dejstvo, da je oče vedno znal potrkati na prava sponzorska vrata. Vseeno je Nico ponujeno priložnost zgrabil z obema rokama in pokazal, da kri ni voda. Bo torej zmaga v Monaku, domačem dvorišču, pomenila dokončen preboj za njega in za ekipo? Prezgodaj je še govoriti o tem, ena zmaga še ne prinese naslova prvaka, saj so časi, ko je prvak postal njegov oče s samo eno zmago leta 1982, v Monaku pa je slavil leto kasneje, že davno minili.