Več kot leto dni so se politiki preklali o fiskalnem pravilu: naj ga vpišejo v ustavo ali ne, naj Slovenija na njegovi podlagi svoje nebrzdano zapravljanje in zadolževanje zajezi z letom 2015, 2017 ali šele v bolj oddaljeni prihodnosti... Zagovorniki s prvakom SDS Janezom Janšo in predsednikom republike Borutom Pahorjem na čelu so prepričevali, da vpis fiskalnega pravila v ustavo od nas zahteva Evropa, nasprotniki so vztrajali, da je nepotreben, ker ga tako in tako vsebuje fiskalni pakt – mednarodna pogodba, ki jo je ratificirala naša država.

Na koncu se je zgodilo to, kar bi se lahko – če se je že moralo – že maja lani. Državni zbor je včeraj besedilo ustavnega zakona o fiskalnem pravilu sprejel do zadnje vejice takšno, kot ga je že pred letom dni spisala Janševa vlada. Takratna opozicija (zdaj koalicija) s Pozitivno Slovenijo na čelu mu je ves ta čas nasprotovala, svojo včerajšnjo podporo vpisu fiskalnega pravila v ustavo pa je skušala prodati kot državotvorno dejanje.

Tudi premierka Alenka Bratušek se je fiskalnemu pravilu vztrajno upirala, a je zadnje dni (po bruseljskem pomenku z visokimi evropskimi politiki) iznenada obrnila ploščo in koalicijske partnerje sama pozvala, naj podprejo njegov vpis v ustavo z letnico 2015. Torej popolno zmagoslavje Janeza Janše, o katerem je preko tvita čivknil tudi bivši Janšev policijski minister Vinko Gorenak: »Že veste za nov čudež? V Bruselj je odletela Bratuškova, nazaj pa je priletel Janša!«

Bratuškovi se je za »pogumno opravljeno delo« včeraj s šopkom rož zahvalil tudi predsednik republike Borut Pahor. Upravičeno, kajti če bi poskus vpisa fiskalnega pravila v ustavo spodletel, bi se s tem osramotil tudi on, saj je evropskim političnim veljakom obljubljal te ustavne spremembe, čeprav spreminjanje najvišjega pravnega akta v državi ni v pristojnosti njenega predsednika.

Z vpisom fiskalnega pravila v ustavo so politiki uradno priznali, da je država močno zadolžena, saj že leta porabi veliko več, kot ustvari. To pa je bolj ali manj vse, kajti zgolj s tem, ko bo ustava bogatejša za nekaj vrstic o fiskalnem pravilu, država velikanskih dolgov ne bo mogla odplačati. Zato je čas, da se ta tema umakne iz središča pozornosti in da se politika naposled začne ukvarjati z resnimi problemi.

A »fiskalec« se bo v kratkem vrnil na prvi peron. Sprejeti bo namreč treba še izvedbeni zakon in z ustavno večino glasov v državnem zboru določiti obdobje, v katerem bo morala Slovenija uravnotežiti svoje proračunske prihodke in odhodke. Politično trgovanje za najprimernejšo letnico pa utegne biti še veliko trši oreh, kot je bilo spreminjanje ustave, saj je Slovenija samo v prvih štirih mesecih tega leta pridelala že skoraj milijardo evrov dodatnega javnofinančnega primanjkljaja, zato je uravnoteženje proračuna vedno bolj oddaljen cilj. In če politikom tega oreha ne bo uspelo streti, se bo Slovenija pred mednarodno javnostjo še bolj osramotila, kot bi se, če državni zbor včeraj vpisa fiskalnega pravila v ustavo ne bi izglasoval.