Joe Satriani slovi kot eden tehnično najbolj dovršenih in spoštovanih glasbenikov. Ni naključje, da so za njegovo mentorstvo prosila imena, kot so Steve Vai, Kirk Hammet (Metallica) in Alex Skolnick (Testament).
Joseph Joe Satriani, znan tudi pod vzdevkom Satch, se je resnemu igranju kitare posvetil že pri 14 letih. Nikoli ni skrival, da je iskal navdih pri Jimiju Hendrixu, všeč pa sta mu bila tudi Jimmy Page in Jeff Beck. Sodeloval je z Mickom Jaggerjem na njegovi prvi solo turneji, nato z Deep Purple in številnimi drugimi. Po izidu nekaj vrhunskih albumov se je leta 1996 prvič podal na turnejo v zasedbi G3, ki je požela velikanski uspeh po vsem svetu, videli pa smo jih tudi v Ljubljani. Po prodanih več kot 10 milijonih albumov, petnajstih nominacijah za nagrado grammy in neštetih nagradah Satriani še vedno premika meje sodobne kitarske rock glasbe.
Kdo bi si mislil, da so bili njegov prvi inštrument bobni. Na kitaro je presedlal, ko je ugotovil, da bo igranje nanjo verjetno lažje. Pa se je zmotil. Kot je priznal v nekem intervjuju, je imel velike težave z napredovanjem v tehniki, še posebej ko je opazoval svoje najstniške prijatelje, kako hitro jim to uspeva. Vendar so se bolečine na konicah prstov po urah in urah vaj obrestovale.
Nehal je igrati za druge
Leta 1984 je Satriani izdal prvo malo ploščo s petimi skladbami pri svoji založbi, imenovani Rubina. Na omenjeno solo pot se je podal čisto po naključju – kot način sproščanja lastne kreativnosti. »Zgodilo se je čisto po nesreči. Prenehal sem biti Joe, ki je igral za druge, in postal Joe, ki igra neko neobičajno inštrumentalno glasbo. Po njej pa sem hitro postal prepoznaven in to je zasejalo seme moje nadaljnje poti.« Zametke Satrianijevega značilnega sloga lahko najdemo v njegovih otroških letih. Odraščal je namreč kot najmlajši izmed petih otrok, zato je bil prisiljen v poslušanje različnih slogov starejših bratov in sester. Njegovi starši so prisegali na jazz in klasično glasbo, bratje in sestre pa na funk, heavy rock in soul.
Oktobra 1987 je pri založbi Relativity Records izšel drugi Satrianijev album Surfing With The Alien, ki je postal svetovni fenomen, saj so ga zgolj v Združenih državah Amerike prodali več kot milijon izvodov. Plošča je bila prelomna, saj je prikazala avtorjevo strast in nadarjenost pri skladanju, igranju, produkciji. Zaradi tega je zasluženo postala najuspešnejša inštrumentalna rock plošča vse od albuma Wired Jeffa Becka.
Vsaka naslednja Satrianijeva izdaja, vključno s Flying In A Blue Dream, The Extremist, Time Machine, je bila producirana z legendarnim Glynom Johnsom in bila deležna veliko pozornosti, tako po merilu prodajanosti kot pozitivne kritike. Ne le Satrianijevi oboževalci, tudi drugi kitaristi in inštrumentalisti so hitro postali navdušeni nad njegovim delom in igranjem.
Leta 1988 ga je Mick Jagger povabil na svojo prvo samostojno turnejo brez Rolling Stones. Deep Purple so izkoristili Satrianijevo mojstrstvo, ko je leta 1994 prevzel mesto glavnega kitarista v skupini za turnejo po Evropi in na Japonskem ter takrat začasno zamenjal Ritchieja Blackmora.
All star zasedba
Leta 1996 se je Satriani odločil, da svojo virtuoznost na turneji združi še z dvema vrhunskima kitaristoma, in tako je nastala »all star« zasedba G3 (turneja treh kitaristov). V letih nastopanja so svoje mesto v skupini našla imena, kot so Steve Vai, Yngwie Malmsteen, John Petrucci, Robert Fripp, Paul Gilbert in mnogi drugi. Torej imena, ki med drugim tudi sama krojijo sam vrh rock in metal scene.
Leta 2009 se je Satriani združil s Sammyjem Hagarjem in Michaelom Anthonyjem (Van Halen) ter Chadom Smithom iz Red Hot Chili Peppers in ustanovil skupino Chickenfoot. Prvi album te zasedbe je postal mednarodno uspešen, prejeli so zlate nagrade v ZDA, Kanadi in Evropi, poleg tega pa so jih v reviji Classic Rock Magazine razglasili za najboljšo novo skupino leta 2009.
Kitaristu je poleg ljubice najpomembnejša kitara, pravijo. In kot se za kitarista takega kova spodobi, ima tudi Joe svojo serijo opreme – priljubljene kitare Ibanez JS, pedale Vox in ojačevalce Peavey JSX. Japonsko podjetje Ibanez je potrebovalo kar nekaj let, da so z inštrumentom ugodili »gospodarju tona«, kot so poimenovali Satrianija. Kitare serije JS so narejene iz vrhunskih materialov s krojaško natančnostjo. Ni presenečenje, da nekateri modeli krepko presežejo vrednost pet tisoč evrov.
Satriani pri svojem ustvarjanju veliko pozornost posveča melodiki. Lep primer tega je balada I'll Put a Stone on Your Cairn z njegovega čisto svežega albuma Unstoppable Momentum. »Na tem albumu sem želel, da bo vsak trenutek super melodičen. Sploh se nisem obremenjeval, ali bom tehnično in fizično blestel. Izrazita melodija je bila moje vodilo. Šele ko sem bil z nečim zadovoljen, so sledili tehnični deli,« je povedal v intervjuju za Premier Guitar. Priznal je tudi, da je svojo soprogo spravil skoraj ob živce, ko je obsesivno ure in ure preigraval iste dele skladb.