Ni čisto navaden javni uslužbenec. Je velik domoljub. Pravi patriot. Kleni Slovenec. Veliki demokrat. Nekdanji disident, zapornik, obrambni minister, predsednik stranke, predsednik vlade, predsednik evropskega sveta. Predvsem veliko nekdanjega. Trenutno borec za pravice polnopravnih članov PEN in honorarec. Še danes protagonist raznih mitov, legend, ljudskih pripovedk in priložnostnih kratkočasnic: JBTZ, Depala vas, orožarska afera, izbrisani, arhivska afera, Patria. Tak avtor, ki leta 1990 pravi, da je nujna pravica do več resnic, leta 2013 pa, da je resnica lahko le ena. Tak, ki to pojasnjuje s svojim »osebnim dolgom do resnice«. Tak, ki ve, kako pomembno je za ciljno publiko slikovno gradivo. Tak, ki v smeh spravlja Julijo Timošenko in je kot vsak lokalni vazal najbolj ponosen na skupni portret z Barackom Obamo. Tak, ki se mu evrobirokrati ne zdijo infantilni, ko leta 2008 uravnavajo svoj čas po slovenski uri. Tak, ki na uradnem obisku v Berlinu pregleduje častno četo nemške vojske in to za razliko od Angele Merkel jemlje smrtno resno.
Tak avtor, ki mu trzneta oko in pero, če kdo omeni stanovanjsko sosesko Murgle. Tak, ki bi svojo biografijo lahko napisal v kraticah: SFRJ, ZSMS, CK ZKS, SDV, JBTZ, JLA, TO, RS, OZN, SDS, NATO, EU. Tak, ki dobro bere Antigono, Evangelij po Janezu, kazensko zakonodajo SFRJ, govore Tonyja Blaira in papeževo poslanico, slabo pa bere Cankarja. Tak, ki knjigo začne z letom 2013 in konča s 1988, ker ve, da se mora vsaka dobra zgodba osmisliti na koncu. Tak, ki čuti potrebo po novem svetovnem redu, evropskem socialno tržnem modelu, drugi republiki, pravih alternativah, kulturi življenja, Sloveniji na novi poti. Tak, ki se čuti osebno odgovoren. Tak, ki pogreša Jožeta Pučnika, vrednote, ljubezen do domovine, veter sprememb in vonj po pomladi. Tak, ki rad reciklira svoje ideje, misli, besedila, kronologije, popise, odpise, točne interpretacije, prikaze nasprotnih dejstev in razlage ene same resnice. Morda ima vse skupaj kaj s tem, da je karierni politik.
On je tiste vrste avtor, ki za naslovnico knjige obleče slabo krojeno obleko, ker tako bolje komunicira s svojo volilno bazo.