Jasno je, zakaj take signale pošiljajo člani in somišljeniki sedanje koalicije in pa tisti, ki njeno vlado podpirajo zaradi lastnih interesov: tem je strašenje z Janšo vselej prikladno, pa čeprav bodo brez težav sklepali zavezništva z njim, če bo tako kazal volilni izračun. Nekateri dodajajo argument, da je treba dati vladi čas, saj je šele začela delo in mora zaradi razmer, v katerih se je znašla, sprejemati nepriljubljene ukrepe. To je res, vendar bo z nadaljevanjem neoliberalne politike, za silo prelakirane, odgnala od sebe še tiste volilce, ki jo danes morda podpirajo. Ali bo ob takem ravnanju imel čez leto ali dve kaj več možnosti, da prepreči Janši nov pohod na oblast? Bolj verjetno gre zgolj za kupovanje časa za nove plenilce.

Da bi sedanja oblast lahko računala na zmago na prihodnjih volitvah, je premalo, če poziva kritike, naj vsaj začasno utihnejo: začeti mora odpravljati anomalije, zaradi katerih so državljani zahtevali odstop prejšnje.

Poglavitni namen pričujočega pisanja pa je moja osuplost, da je Janša tudi za tiste, ki odkrito nastopajo kot njegovi nasprotniki, nekakšna neizogibna danost, tako kot letni časi ali plima in oseka ali Josip Broz. Menijo, da bo ponovno prišel na oblast, in to kljub temu da je seznam njegovih zavrženih dejanj neprimerljivo daljši od katerega koli drugega v državi in da verodostojnost tega seznama priznava vsakdo, ki se vsaj nekoliko zanima za javno življenje, kaj šele nosilci oblasti. V tem času so bili izločeni iz politične elite številni njegovi sopotniki, in to za manj številna in manj nečedna dejanja. Državljani smo znali vnaprej pravilno napovedati, da je nekdo politično mrtev, ko so na dan prišle njegove zlorabe pooblastil ali prestopki zoper moralo ali zakon. Včasih je bilo dovolj, da je nekdo javnosti zatajil kak podatek ali da je imel visoko plačo. Tudi zdaj smo vsi prepričani, da bo Jankovićeva stranka z njim na čelu potonila na naslednjih volitvah in da Virant s svojimi poceni letalskimi vozovnicami binglja čez rob prepada. Ampak pri Janši se dozdeva, da lahko stori kar koli, pa nihče ne bo niti pomislil, da je njegova politična kariera zapečatena.

Najbrž je prav razsežnost Janševega nesprejemljivega početja tista, ki državljanom otežuje razgled in mu omogoča, da ga nenehno ponavlja. Saj poznate razpravo o proračunu za jedrsko centralo in njej pripadajočo kolesarnico: o neznatnem strošku kolesarnice upravni odbor razpravlja dve uri in ga zavrne zaradi varčevanja, saj se s kolesom nihče več ne vozi na delo, milijardni proračun za centralo pa je izglasovan po pol ure. Ali pa klasifikacijo ljudi, ki zagrešijo umor: kdor umori enega, je morilec, kdor jih ubije deset, je množični morilec, kdor pa jih ubije deset tisoč, je heroj. Generali vendar ne morejo biti morilci, vsaj ne pred lastnim narodom. Zato so za narodne junake majhnih držav ustanovili mednarodna sodišča, ki pa imajo spet samo omejen domet: nikoli ne bodo sodila vojnim zločincem iz držav, ki so sodišča ustanovile.

Zaradi podkupovalne afere Patria se je Janša posredno ali neposredno znašel na sodiščih treh držav. V eni so že dokazali, v drugi pa so vložili obtožnico, da je šlo za podkupovanje slovenskih državnih uradnikov. Nihče v Sloveniji, niti Janševi podporniki, ne dvomi, da je Janša pri tej zadevi sodeloval. Neizpodbitno je najmanj to, da je bil v tem času na čelu vlade in da bi moral vsaj opaziti kopico sumljivih dogajanj pri nabavi oklepnikov. Že zaradi objektivne odgovornosti pri tej aferi bi moral zapustiti politiko. V resnici pa vsi pričakujemo, da bo sodišče nekatera dejanja razglasilo za zastarana, nekatere dokaze iz drugih držav bo izločilo zaradi načina njihovega pridobivanja in na koncu bo za podkupovanje pri nabavi oklepnikov za nacionalno armado kriv podeželski slikar. Neznosno pri takem izidu procesa pa bo to, da ne bo ostal zaznamovan kot nekdo, ki mu korupcije niso mogli dokazati, ker ga pač niso zasačili pri sprejemanju kuverte, temveč bo obveljal za nedolžnega in sprejemljivega za vsa prihodnja politična kupčevanja.

V redu, zakaj bi se slepili, da je pri skorumpirani izvršni in zakonodajni veji oblasti lahko sodstvo bistveno drugačno? Ampak potem ni mogoče zagovarjati stališča, da je sodstvo treba obvarovati pred kritičnim pogledom javnosti, ker naj bi ostajalo ob trhlih dveh stebrih edino, ki zagotavlja stabilnost temu trinožniku. Prepričan sem, da brez nadzora in kritike javnosti sodišča še mnogo laže zdrknejo pod vpliv drugih dveh stebrov oblasti.

Ne glede na to, ali se bo moja črnogleda napoved o sodnem zaključku zadeve Patria izkazala za pravilno, je preskok do fatalistične napovedi, da bo Janša ponovno prišel na oblast, daleč od samoumevnosti. Ali njegova dosedanja slaba dejanja niso dovolj, da bi politiki drugih strank čez njega potegnili črto? Ali ne bi mogli storiti z Janšem enako, kot so storili z Jankovićem: z njim na čelu stranke ne gremo nikoli v koalicijo? Kar pa zadeva preostale državljane, ki drug drugega strašimo s slabo volilno udeležbo, ki bo odprla Janši pot do oblasti: bilo bi bolje, da bi se prepričevali, da neudeležba na volitvah pomeni zmago za sedanje politike, katere koli že.