Slovenski atletiki ni v ponos, da se je v ekipni konkurenci znašla med državami, ki tekmujejo na repu držav na evropskem prvenstvu. Takšen položaj so si atleti priborili predlani v Izmirju, kjer so iz evropske druge lige nazadovali v tretjo. Lani zaradi evropskega prvenstva, ki je po novem vsaki dve leti, evropskega ekipnega prvenstva ni bilo. Letošnji edini cilj pa je napredovanje v drugi evropski razred, ki si ga bo morala slovenska atletika izboriti konec junija v Kaunasu.
Čeprav atletska stroka ne odstopa od tega, da je uvrstitev v drugi razred evropske atletike nuja, si vodilni slab mesec pred prvenstvom delajo sive lase tudi pri tem cilju. Razlog so poškodbe. Da bo Marija Šestak izpustila sezono zaradi poškodbe in nosečnosti, se ve že dalj časa. Poškodbe Brenta LaRueja, Žana Rudolfa in Primoža Kobeta pa so resnejše, kot je kazalo sprva. Za omenjeno trojico je tekmovalna sezona praktično končana. Jasno je, da bo na ta račun Slovenija v Kaunasu izgubila veliko točk. Največ zaradi Brenta LaRueja, sijajnega tekača na 400 m z ovirami, ki bi lahko prinesel zajetno število točk tudi na 400 m in štafeti 4x400 m.
»Poleg tega, da bomo okrnjeni na evropskem ekipnem prvenstvu, bomo nedvomno tudi na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Kljub temu moramo gledati naprej in narediti vse, da izpolnimo cilje ali se jim vsaj približamo. Gledati moramo na pozitivne stvari. Snežana Rodič je denimo začela sezono spodbudno. Upamo, da bo takšnih primerov še več,« je dejal vodja slovenske atletske stroke Martin Steiner.
Brent LaRue je dobil slovensko državljanstvo predlani. Atlet iz Kernersvilla v Severni Karolini ima veliko atletsko bazo znanja, saj je bil v svojih zgodnejših letih deseterobojec. Na posredovanje nekdanjega vodstva AZS, ki mu je predsedoval Peter Kukovica, je slovenska atletika izjemno hitro pridobila vso potrebno dokumentacijo, da je lahko LaRue že lani nastopil na EP v Helsinkih. Tedaj je bil danes 26-letni atlet Massa zaradi prestopa diskvalificiran, potem ko je v kvalifikacijah dosegel odličen čas. Izkazalo se je, da bi imel povsem realne možnosti celo za osvojitev kolajne. Svojo izjemno nadarjenost je LaRue pokazal lani na olimpijskih igrah v Londonu, kjer se je uvrstil v polfinale, v katerem je za seboj pustil številne uveljavljene tekače na 400 m z ovirami. Lansko poletje se je zdelo, da sta LaRue in njegov slovenski trener Albert Šoba tandem, ki bo lahko na velikih tekmovanjih blestel v slogu, kakršnega sta dolgo časa kazala Šoba in najhitrejši Slovenec Matic Osovnikar.
Ko smo se včeraj pogovarjali s Šobo in ga vprašali o kronologiji LaRuejeve poškodbe, je dejal, da izvor poškodb obetavnega tekača izhaja iz ZDA. »Brent je bil veliko poškodovan že v ZDA, zato mi je njegova mama enkrat dejala, da je vesela, da je v Sloveniji manj poškodovan. Brent je pred leti v ZDA opravil operacijo hernije diskusa. Kot veste, je bil precej poškodovan že lani. Pod operiranim mestom je ves čas čutil bolečine. Naredil je vse preiskave, ki niso pokazale nič posebnega. Na koncu so mu v bolnišnici Petra Deržaja odkrili kilo, tako da je šel oktobra takoj na operacijo. Konec novembra ali v začetku decembra je začel lažje treninge. Pozimi je odšel v ZDA, kjer je vadil po programu, a nikoli na polno. Ves čas je trening potekal nekako na 85 odstotkih moči in hitrosti,« je opisoval Albert Šoba ter nadaljeval: »Ko si je Brent poškodoval mečno mišico, je ves čas malo šepal in očitno posledično bolj obremenjeval drugo nogo. A je lahko treniral in kazalo je, da bo vse dobro. Ko pa je začel maksimalno obremenjevati telo, so se kmalu pojavile težave, saj so bile bolečine v mečni mišici zelo hude. Brentu sem rekel, naj najprej pozdravi poškodbo, potem pa naj nadaljuje treninge. Zdravniki so odkrili, da se mu je sesedel stopalni lok noge, ki je bila poškodovana. Dobil je posebne vložke, v katerih ga je noga še vedno bolela. Začel je na rahlo teči, poškodba gre na bolje, a vse skupaj se trenutno dogaja le na travi.«
»Res je, da ima Brent plosko nogo, kot jo je imel tudi Osovnikar. A to še ne pomeni, da ne more biti vrhunski atlet. Veseli me, da so na atletski zvezi kooperativni, kar pomeni, da če bo Brent pozdravil poškodbo in začel prihodnjo sezono dosegati dobre rezultate, bo obdržal enak status, kot ga ima v tej sezoni, ko bo zaradi poškodbe prejel le prvi del pogodbenega obroka,« je povedal Šoba ter sklenil: »Seveda verjamem, da Brent lahko doseže vrhunske rezultate, da se lahko uvrsti v finale svetovnega prvenstva. K temu optimizmu me vodi dejstvo njegovih rezultatov na 400 m in 400 m z ovirami. LaRue ima namreč osebni rekord na 400 m precej boljši od svojih tekmecev, ki imajo čas na 400 m z ovirami hitrejši od njega. To pomeni, da ne izkorišča zmogljivosti, ki jih ima. Predvsem v prvih 200 metrih, pri katerih ima skoraj sekundo rezerve. Res pa je, da že skoraj eno leto ne trenira na polno. Bojim se, da bo negotovost še trajala. Zato si želim, da bi ob koncu sezone vendarle začel tekmovati, tudi če doseže slab čas. Da le ne bo potreboval preveč časa, da znova pride v formo.«
