Gospa Tovšak, kako kaj spite v zadnjih tednih, ko Vegrad s težavo najde denar za plače, nanj pa pritiskajo banke in drugi upniki? Ali zvečer zaspite v veri, da boste podjetje rešili?

Skupaj s sodelavci si prizadevamo, da Vegrad preoblikujemo in ga tudi rešimo iz krize. Pred nami so jasno zastavljeni cilji. Najprej želimo odpraviti likvidnostne težave, dokončati Celovške dvore in začeti nov projekt gradnje kampusa v Ljubljani. Kar zadeva moje spanje, je dobro, velikokrat pa je kratko, ker poleg rednega dela skupaj s sodelavci pripravljamo tudi program prestrukturiranja. Ta je zelo zahteven. Veseli me, da smo v podjetju enotni in da je ekipa prepričana v uspeh. Seveda pa takšno zahtevno preoblikovanje ni odvisno samo od mene.

Katere scenarije preigravate z bankami upnicami? Je za Vegrad rešitev prisilna ali prostovoljna poravnava, torej dogovor z bankami o poravnavi obveznosti mimo sodišča?

V tem trenutku ne razmišljamo o scenariju prisilne poravnave. Prizadevamo si prestrukturirati podjetje. Ko bo Vegrad končal projekt Celovški dvori in ga prodal, se bo likvidnostno usposobil. Na vseh nas je, da čim prej končamo večino del in pripravimo objekt za pridobitev uporabnega dovoljenja. Zato me je tako pogosto videti v Celovških dvorih.

Po kakšni ceni boste prodajali stanovanja v Celovških dvorih?

Na ceno vpliva več dejavnikov. V Celovških dvorih gradimo standardna in nadstandardna stanovanja. Na ceno bo vplivala tudi lega, zato bodo stanovanja na trgu ponujena v nekem cenovnem razponu. Sem realna, zato vem, da cena ne bo takšna, kot smo sprva pričakovali. Zagotovo pa se bo vrtela okoli 2200 evrov za kvadratni meter pri standardnih stanovanjih, pri nadstandardnih nekoliko več.

Koliko bo imel Vegrad še vedno zaslužka pri tej ceni?

Zaslužek je odvisen od tega, kako izvajaš posamezni projekt. Skupaj z NLB smo Celovške dvore izpeljali do evra natančno, kot smo načrtovali. Pomembno je vedeti, kako organiziramo takšno veliko gradbišče. Nekdanji industrijski objekt Avtomontaža, kjer se nahajajo Celovški dvori, je svoje podjetje. Čeprav je v stoodstotni lasti Vegrada, v njem ni nihče zaposlen. V njem se zbirajo le tisti stroški, ki se nanašajo izključno na ta projekt, zato prelivanje denarja ni možno. Res je, da je glede na krizo, ki je nastopila v času zaključevanja tega projekta, Vegradu zelo težko. Kljub temu je treba z omejenimi viri ta projekt zaključiti. Pri tem moramo vedeti, da je v zalogah, torej kar je treba predati in za to dobiti denar, krepko čez 100 milijonov evrov denarja. Ko bo projekt zaključen, si bo Vegrad skupaj s podizvajalci likvidnostno opomogel.

Kaj boste storili z zemljiščem pri Celovških dvorih, na katerem ste nameravali zgraditi hotel? Ima NLB tudi na tem zemljišču hipoteko?

Kaj bomo naredili s tem zemljiščem, velikim 8000 kvadratnih metrov, še ni dokončno jasno. Mogoče bomo zgradili stanovanja, morda poslovne prostore s hotelom. V vsakem primeru je lokacija zanimiva. Kar zadeva NLB, lahko povem, da imamo zelo korektne dogovore. Popolnoma jasno je, da je NLB banka, ki od Vegrada pričakuje, da projekt kvalitetno konča in ga tudi proda. Banka namreč nima interesa, da stanovanja zaseže, banka želi, da se stanovanja prodajo in kredit vrne. Tudi zato je ta projekt, ki so mu nekateri napovedovali usodo hiše strahov, v 98 odstotkih zaključen in gre resnično h koncu.

Koliko stanovanj ste že prodali v Celovških dvorih?

Prodati moramo še približno 250 stanovanj, drugo je prodano.

Koliko je vseh stanovanj?

833.

Koliko od teh je kupila ljubljanska občina?

Javni stanovanjski sklad MOL in Stanovanjski sklad RS sta skupaj odkupila 419 stanovanj.

Bi bil Vegrad brez občinskega odkupa stanovanj v Celovških dvorih danes že v stečaju? Vas je Zoran Janković s tem rešil?

Ali gradimo stanovanja, da jih bomo odpeljali v Velenje ali za Ljubljančane? Zakaj pa se ni kdo drug prijavil na razpis? Razumela bi, če bi se prijavili ti s stotimi in oni s stotimi stanovanji, izbrani bi bili pa mi. V tem primeru bi rekla, ja kaj pa je Zoran Janković delal. Toda Vegrad se je edini prijavil na razpis. Se spomnite, kako so nas napadli nepremičninarji, da bomo zrušili vse cene? Odgovorila sem jim, da ne potrebujemo 800 stanovanj in da potrebujemo denar. Bogati ne moremo umreti. Edini smo se upali prijaviti na razpis. Po drugi strani je Janković kupil stanovanja poceni, za okoli 1700 evrov na kvadratni meter.

Kaj pravijo na znižanje cene stanovanj banke?

Bankam je v Celovških dvorih najpomembneje, da vrnemo kredit. Vedno preračunavamo, do katere meje še lahko znižamo cene. Ker smo prepričani, da bomo sposobni servisirati posojila in obveznosti do podizvajalcev, smo mirni.

Težko naju boste prepričali, da je 2200 evrov na kvadratni meter spodnja meja, do katere lahko greste. Katera mlada družina si je ob današnji povprečni plači sploh sposobna kupiti stanovanje po takšni ceni?

Treba je ločiti med več ciljnimi skupinami. Obstaja določena ciljna skupina, ki potrebuje večje stanovanje in si ga lahko privošči. Mlad človek, na začetku karierne poti, pa seveda išče sebi primernega. Nekje sem brala o švedskem modelu. Tam se stanovanjska problematika rešuje tako, da posameznik najame stanovanje in če ga po nekaj letih odkupi, se mu vse plačane najemnine štejejo v kupnino. Na tak način se lahko posameznik »usposobi«, stanovanje čez nekaj časa proda in kupi večjega. Treba je napredovati po korakih. In te možnosti Slovenci nimajo. Mlada družina ne more kupiti 100 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani. Mlada družina, ki se zaposli, mora najprej najeti stanovanje. Te možnosti pa so pri nas omejene. Ocenjujem, da švedskemu modelu podoben primer predstavlja prihodnost.

Kako se lahko Vegrad sploh izogne prisilni poravnavi ali stečaju? To pomeni, da bi se morali z upniki (bankami in dobavitelji) dogovoriti, kolikšnemu delu terjatev se bodo odrekli.

Najprej je treba vedeti, koliko sredstev je na razpolago za sanacijo, koliko je čistega denarja in koliko je nepremičnin. In glede na te podatke bodo potekali tudi naši pogovori. Predvsem pa moramo najprej sami skupaj z lastniki in bankirji doreči, kako naj bi potekala sanacija oziroma prestrukturiranje.

Kje boste našli pet do deset milijonov evrov za dokapitalizacijo Vegrada? Država pravi, da bo to storila le, če bo kapital vplačala tudi družba pooblaščenka. Boste delničarji pooblaščenke zastavili osebno premoženje?

Rešitev je več. V lastniško strukturo pooblaščenke lahko vstopijo tudi naši dobavitelji in izvajalci, ne le s pretvorbo terjatev. Nič nas ni strah, da bi drugi vstopili v lastništvo pooblaščenke. Vegrad ima delo in ima kaj ponuditi.

Koliko odstotkov Vegrada imate v lasti? Govori se, da ste lastnica 6,8 odstotka družbe pooblaščenke...

... ampak ta ima pa v lasti 56 odstotkov Vegrada. Sem torej lastnica okoli treh odstotkov družbe, v pooblaščenki pa ima deleže več kot 350 družbenikov. Z njimi se trguje znotraj pooblaščenke.

Zakaj deleža ni mogel kupiti nihče drug?

Ker nismo zasledili interesa, da bi kdo družbo dokapitaliziral. Če želi to kdorkoli storiti danes, pa je vljudno vabljen.

Zakaj niste po vzoru kolegov iz vrst menedžerjev povečali lastništva?

Glede tega je moj pogled morda drugačen. Menedžerski odkup me nikoli ni zanimal, z njim se nisem ukvarjala in tudi podjetje iz tega naslova nima nobenega kredita. Ravno zdaj, ko sem nekaj pregledovala, sem ugotovila, da sem za delnice, ki sem jih kupila, pri eni od bank najela kredit, ki ga še danes plačujem. Lastništvo je v bistvu breme. Več imaš, več moraš upravljati, več moraš delati. Podjetje mora poslovati. Jaz veliko delam, ker je to v takšnem podjetju treba, vseeno pa imam neke druge prioritete v življenju. Nikdar si nisem želela, da bi bil Vegrad v lasti Hilde Tovšak. Vedno se mi je zdelo nemogoče, da bi bil lastnik Vegrada en sam človek.

So banke Vegradu pripravljene reprogramirati posojila?

Najprej je treba rešiti likvidnostno situacijo, torej pridobiti denar za tekoče delo. Nadaljnji program prestrukturiranja pa predvideva kadrovsko, finančno in organizacijsko prestrukturiranje. Gospodarska kriza je v gradbeništvu v Sloveniji zarezala zelo globoko. Če se je obseg del zmanjšal za 40 odstotkov, je iluzorno pričakovati, da bomo vztrajali v takšnem obsegu. Sreča je, da je Vegrad začel o tem razmišljati že pred letom in pol in da smo na mehek način izvedli že kar velik del potrebnega kadrovskega prestrukturiranja. Do junija bo Vegrad, ki ima danes 1700 delavcev, zaposloval le še okoli tisoč ljudi. To ne bo divji program kadrovskega prestrukturiranja, ampak se bo izvajal na nek socialni način, vključeni bodo tako sindikat kot socialni partnerji.

Vsako pogajanje, vsako pridobivanje posla je težko. Tako je tudi z bankami. Nihče ne leta naokrog z vrečo denarja, da ti ga bo dal. Kdorkoli bo kaj dodatno vložil v Vegrad, ga bo treba prepričati s številkami, s programom in nenazadnje tudi s samo resnostjo programa. In zato smo popolnoma odprti. Drugače je bolje, da sanacijskega programa sploh ne bi bilo.

Banke na eni strani nočejo, da bi se Vegrad znašel v stečajnem postopku, po drugi strani pa vam ne odobrijo posojil za izplačilo plač in tekoče poslovanje. Kako bi stečaj Vegrada prizadel banke?

Če obstaja dovolj premoženja, je škoda, da podjetje konča v stečaju, tudi za Vegrad, ki ima dolgo tradicijo doma in v tujini na področju visokih gradenj. Veliko škode Vegradu povzroča tudi medijska vojna. O Vegradu je bilo v zadnjih treh mesecih objavljenih toliko neresnic, da me je kar groza.

Vegrad ima za približno 100 milijonov terjatev do drugih podjetij, tudi do takšnih, ki so v stečaju. Koliko teh terjatev bo sploh mogoče izterjati? Tudi od tega je verjetno odvisen razplet pogajanj z bankami.

Eno so terjatve, drugo so pa zaloge, ki jih morate sešteti. Projekt Celovški dvori predstavlja zaloge. Te so tudi glavno premoženje Vegrada, jih bo pa treba čim prej odprodati. Ključno je, da končamo projekte in jih prodamo, tista zemljišča, ki jih imamo na zalogi, pa moramo razvijati naprej. Da se torej od Celovških dvorov preselimo na projekt Gina (študentski kampus na Vojkovi cesti v Ljubljani, op.p.), od tod pa naprej proti Delamarisu v Izoli.

Bi Vegradu morala pomagati država?

Teh pričakovanj nimamo.

Toda na ministrstvo za gospodarstvo ste naslovili vlogo za državno poroštvo v višini desetih milijonov evrov.

To je drugo. Ko podjetje, kot je Vegrad, zaide v takšne finančne težave, je to povsem legalen pristop. Smo pač poskušali tudi po tej poti pripraviti program prestrukturiranja. Ali bo naša vloga uspešna ali ne, v tem trenutku ne morem reči. Od države pa druge oblike pomoči ne pričakujemo.

Kdo je v politiki trenutno najbolj naklonjen temu, da se Vegrad reši?

Mislim, da glede na čas, v katerem živimo, niti ni pomembno, kdo je v politiki naklonjen reševanju Vegrada. Pomembno je le, da številke vzdržijo. Mislim, da bodo Vegradove številke vzdržale in da bo sprejeta pozitivna odločitev.

Vam je kaj bolj naklonjen minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je doma v Velenju?

Veste kaj, minister Lahovnik je dober minister in takšen svetovljan, da se s tovrstnimi stvarmi in vprašanji ne ukvarja. Če bo vloga spoznana kot vredna zaupanja, bomo dobili sredstva, v nasprotnem primeru pa ne. Nobenega drugega koraka ne bom naredila, da bi dobili sredstva, za katera smo zaprosili. Kot direktorica pa sem dolžna preizkusiti vse legalne poti. Konec koncev bom nagovorila tudi vaju, mogoče bo kdo od vaju ali vajinih znancev kupil stanovanje. Če veste za koga, naj pride pogledat stanovanja v Celovških dvorih, lahko mu zagotovim, da bo kupil dobro stanovanje za dobro ceno. Te soseske po kakovosti ne morete primerjati z drugimi.

Ali je Vegrad v tem trenutku insolventen?

Ne še.

Imate kakšno strokovno mnenje, ki vam to potrjuje? Navsezadnje imate težave z izplačevanjem plač, 93 odstotkov dolžniškega kapitala, že konec leta 2008 ste imeli za več kot 350 milijonov evrov obveznosti...

Pa saj imamo revizorje. Vegrad je veliko podjetje. Vidim, kaj vaju bega. Naj vama razložim na primeru. Recimo, da neko podjetje na Celovških dvorih gradi dimnike. Z njim imamo sklenjeno pogodbo. Dela se vlečejo že dve leti in pol. Potem pa imate povsod 10 odstotkov zadržanih sredstev in še 40 odstotkov kompenzacij. To pa ni zapadlo v plačilo.

Saj ravno to je najino naslednje vprašanje: po naših informacijah v bilancah prikazujete nižje obveznosti ravno zaradi takšnih kompenzacij, drugače bi že zdavnaj prešli prag insolventnosti.

Vsak račun, ki pride v Vegrad, se najprej poskenira in zavede. Na primer, danes je v Vegradu sto računov, ki še niso likvidirani. In ko revizor pride, seveda vse to pregleda. Že zaradi davka niso možne manipulacije. Če, recimo, izdelovalec dimnikov izda račun, Vegrad pa ga ne knjiži, izdelovalec dimnikov torej obračuna davek na dodano vrednost, Vegrad pa ne, lahko nastane resna težava z davkarijo. To morda lahko počne obrtnik, ne pa Vegrad.

Pravite, da niste insolventni, zaposlenim pa izplačujete minimalne plače.

Kdo je pa to rekel?

Tako smo slišali iz podjetja. Menda so vsi zaposleni v januarju prejeli zgolj po 600 evrov.

Poleg dokončanja Celovških dvorov nas je doletela še huda zima. Takšne zime, toliko snega in tako nizkih temperatur nismo imeli že dolgo. To je za gradbeništvo težko. Na seji nadzornega sveta smo sprejeli sklep, da bomo v decembru vsem režijskim delavcem izplačali minimalne plače. Ampak to je dovoljeno, če je podjetje v hudih likvidnostnih težavah. Plače bi lahko znižali vsem. Zavedamo se, da so plače v proizvodnji nizke in da bi bilo dodatno znižanje proizvodnim delavcem težje sprejemljivo, zato smo plače znižali le tistim, ki so zaposleni v režiji.

Kako hudo je dejansko v Vegradu? Je res, da morate mehanizacijo najemati pri podizvajalcih, ker so vam jo odpeljale lizing hiše?

Če smo imeli prej 300 milijonov realizacije, smo potrebovali deset hrušk. Če imamo zdaj 100 milijonov, potrebujemo tri hruške. Razumete? Zato je normalno, da vse krčimo. Za presežke bomo pa vedno najemali kooperante.

So težave nastopile, ker je Vegrad v zadnjih letih rasel prehitro? Ko ste leta 2001 prišli na čelo Vegrada, je imelo podjetje okoli 77 milijonov evrov prihodkov.

Vegrad ni rasel prehitro. Vegrad je bil še pred 25 leti podjetje z 2600 zaposlenimi.

Za vas pravijo, da ste najbolj agresivni na gradbenem trgu. Da ste marsikje delati tudi pod ceno, samo da ste delali.

Kdo to pravi?

Poznavalci razmer na gradbenem trgu. To je sicer dobro za naročnika, manj pa za vas.

Večina del, ki smo jih izvajali v Ljubljani, je bila Vegradovih investicij. Tu zagotovo nismo delali pod ceno. Kar pa se tiče javnih razpisov, je pa tako, da jih zagotovo dobi tisti, ki je najcenejši, saj je to javni razpis. Glede na obseg del, ki jih izvajajo naši konkurentje, je očitno, da so oni bistveno cenejši. To pomeni, da ta vaša teza ne drži najbolj. Za Dars skoraj ne moremo delati. Saj vidite, da vse poberejo drugi (SCT in Primorje, op.p.).

Ali gradbinci danes na javnih razpisih v boju za posel ceno znižujete tako, da si ne pokrijete niti stroškov? Se tudi zato ne plačujejo podizvajalci?

Povem lahko le, da je to, kar se zadnje čase dogaja na nekaterih javnih razpisih, nemogoče. Prej ali slej bo resnica pri tistih, ki popuščajo, prišla na površje, saj bo projekte treba zaključiti. Proračunska vrednost bolnišnice v Slovenj Gradcu je bila 17 milijonov evrov, nekdo pa je podpisal pogodbo za 11 milijonov evrov. Tega, da bi šli pod stroškovno ceno, se v Vegradu ne gremo.

Se na javnih razpisih privilegirajo podizvajalci? Ali vam naročnik narekuje, da morate, ko dobite posel, najeti določenega podizvajalca?

Praviloma ne. Odvisno je tudi, kakšne so zahteve. Saj nima vsak referenc za vse.

Govorite, da se do onemoglosti borite na javnih razpisih, obenem pa vam urad za varstvo konkurence (UVK) očita, da ste bili zraven pri nekaterih kartelnih dogovarjanjih gradbincev.

Vegrad ni pomemben igralec pri zadevi, ki jo zdaj preiskuje urad. V Vegradu se tudi nikoli ne bi dogovarjali.

Ste bili kdaj na sestanku pri Ivanu Zidarju in se dogovarjali o poslih?

Z Ivanom Zidarjem sva se seveda občasno srečevala, saj sta podjetji že od nekdaj sodelovali, pač v različnih obsegih. O poslih pa se z njim nikoli nisem dogovarjala.

Najbolj odmeven javni razpis, na katerem ste nastopali, je bila gradnja kontrolnega stolpa na letališču Brnik. Kaj se dogaja s to zadevo?

Postopkov ne želim komentirati. Lahko pa vam povem, da je bil na javnem razpisu za letališki stolp Vegrad najcenejši. Jaz sem samo spraševala, zakaj ne dobimo pogodbe, ker smo bili krepko najcenejši.

Zakaj ste se potem takrat srečali z Borutom Petkom?

Vprašala sem, zakaj ni pogodbe. Ampak ne njega. Borut Petek je iz Maribora in ne vem, zakaj se z njim ne bi srečala, srečujem se z mnogimi ljudmi.

Po tistem sestanku so vas kriminalisti slišali govoriti po telefonu, da je stolp vaš.

(zajame zrak) Poglejte, mi smo bili najcenejši. Ne vem, zakaj posla niso oddali. Razumela bi, če bi bili poleg Vegrada še trije s podobno ceno. V tem primeru bi razumela, da sem nekaj poskušala preko vrste. Tako pa...

Torej vas je zmotilo, da niste dobili pogodbe, in ste se prek svojih zvez pozanimali, zakaj ne?

Če pa smo bili najcenejši.

Pa je bil Borut Petek takrat prava oseba za takšne informacije?

Ne. Saj ga nisem tega spraševala.

O čem pa ste se potem pogovarjali z Borutom Petkom, če ne o pogodbi, ki je niste dobili? O poslu z zemljiščem v ljubljanskem BTC?

Od tega je že tako dolgo, da se ne spomnim. A veste, koliko imam takšnih srečanj? Sicer pa veste, da rada klepetam.

Kdo je danes oseba, ki se jo vpraša, kaj je s pogodbo? Včasih se je točno vedelo, na koga se obrniti, danes pa ne.

Tega ne vem. To morate vprašati tiste, ki veliko delajo na podlagi javnih razpisov.

Je to morda Miro Senica, ki je Vegradov odvetnik?

Ne. Odvetniška pisarna Senica je ugledna pisarna in jo zelo cenim, ampak odgovor je ne. Kolikor poznam svoj del, vsaj v sferi gradbeništva nisem zasledila njegovega imena. Sva pa res oba iz Koroške. Sicer ste ga pa lepo predstavili v Objektivu.

Je gospod Senica za to, da se Vegrad reši?

Mislim, da se on s tem ne ukvarja.

Kaj je projekt Gina? Vsi govorijo o nekakšnem kampusu. Kaj bo pravzaprav zraslo ob Vojkovi cesti v Ljubljani?

Pogledati je treba prostorski akt občine, ki v enem delu predvideva stanovanja za mlade družine, v drugem delu pa študentske postelje. Gre za nekakšen študentski kampus, ki ga ima vsako večje mesto. Ko bomo zaključili projekt Celovški dvori, bomo začeli gradnjo kampusa. Nahajal se bo na dobri lokaciji, atraktivno je sprojektiran in zato zelo zanimiv.

Ali bo Stanovanjski sklad po tem, ko ste v treh delovnih dneh pripravili ponudbo na razpis, ki ga je objavil, z avansom odkupil del teh stanovanj?

Gina je svoja projektna firma. O nobenem avansu ni govora. Če bodo stanovanja primerna in poceni za Stanovanjski sklad, bomo z njim sklenili posel. Govorice o avansu so podobne govoricam o prodaji stanovanj, ki jih je od Vegrada kupila Mestna občina Ljubljana. Na javni razpis smo se prijavili, ker ga je MOL objavil. Saj je normalno, če imaš stanovanja, da jih prodaš. V takratnih okoliščinah sem imela celo občutek, da smo se zelo slabo izpogajali. Zdaj pa si nekateri marsikaj izmišljujejo, povezujejo in ne vem kaj naj bi bilo vse v ozadju. Ni res, da je pri vsakem poslu nekaj zadaj. In potem beremo, da je ključni problem Slovenije, da ima preveč lastniških stanovanj in premalo najemniških. Hvala bogu, da MOL zasleduje potrebo po najemniških stanovanjih. Ko so objavili razpis, je prispelo za 400 stanovanj 2900 prijav. To pomeni, da so potrebe po najemniških stanovanjih velike.

Zakaj se je v zadnjih letih gradilo po dolgem in počez, po načelu, da je vsak stanovanjski objekt primeren za vsakogar? Zakaj se ni gradilo bolj tipsko? Vtis je, da je v gradnjo nepremičnin vlagal vsak, ki je imel pet minut časa.

Strinjam se. To ni bilo profesionalno. Morate pa vedeti, da smo gradbeniki omejeni s prostorskimi akti, ki določajo, kaj lahko gradimo.

Nam lahko razkrijete eno večjih skrivnosti slovenskega gradbeništva: ali je res, da velika podjetja podizvajalce plačujejo samo še s stanovanji, in to po umetno napihnjenih cenah, zaradi česar te na nepremičninskem trgu ob majhnem številu poslov vsaj uradno ne padajo?

V Vegradu vedno iščemo kombinacijo plačila in tudi kompenzacije z nepremičninami. Moram reči, da nam kar uspeva, vendar so cene v obeh primerih enake, ne gre za nikakršno napihovanje cen. S takšno kompenzacijo se rešimo bremena prodaje.

Gospa Tovšak, za letos v Vegradu načrtujete za okoli 112 milijonov prihodkov. Bo družba sploh lahko preživela glede na to, da lahko s temi prihodki pokrijete le okoli četrtino vseh obveznosti do bank?

Govorite o realizaciji, pozabljate pa na zaloge, ki jih ima Vegrad. Prihodke za letos smo načrtovali realno, ker je bolje imeti na voljo nekaj rezerve. Ampak kot vidite, se na trgu v Sloveniji s tem marsikdo ne strinja. Ali imate občutek kakšne pojačane gospodarske rasti?

Ekonomisti pravijo, da te vsaj še nekaj časa ne bo. Bo gradbeništvo kot panoga sploh lahko preživelo?

Išče se posli v tujini, kjer je treba biti pridobiti čimveč poslov, dokler v Sloveniji ne bo zaznati neke investicijske rasti. V težavah ni samo gradbeništvo. Če pogledamo Celovške dvore: ob tem, ko prodamo stanovanje, se prodajajo luči, pohištvo, novi lastnik začne plačevati komunalne storitve, začne trošiti in tako dalje. Želim poudariti, da to ni samo problem gradbenikov. Ko smo šli v samostojno državo, je gospodarstvo pognalo prav gradbeništvo. Gospodarske rasti ne bo, če bomo le odpuščali. Tudi zato vlagamo toliko naporov v to, da se Vegrad reši, vem pa, da se mora zmanjšati, da so časi strašne rasti mimo in da je prišla ura resnice. Mislim, da bodo morali tudi drugi začeti tako razmišljati. Najtežje mi je zaradi mladih. Ali kdo razmišlja o tem, kje se bodo zaposlovali? Vsi govorimo samo, kako se bomo krčili, pri tem pa lahko zapravimo kakšno generacijo, zaradi česar potem ne bomo mogli rasti.

Zakaj v vaši poslovni bilanci ni zajet projekt Rezidencija Skiper (hotelski kompleks z golf igrišči pri Savudriji, op.p.), pri katerem naj bi bila skupina Vegrad pri bankah izpostavljena še za dodatnih 200 milijonov evrov?

Dokler niso opravljeni obračuni, ne sodelujemo ne pri upravljanju ne nadziranju Skiperja. Tako bo v skladu z dogovorom, dokler projekta ne bomo končali.

Zakaj Vegrad za Skiper nima poroštva?

Ker smo se v projekt vključili proti koncu, ko je bila finančna konstrukcija že zaprta.

Kako pa komentirate informacije, da so avstrijski organi odkrivanja in pregona v preiskovanje Hypo banke zajeli tudi njene posle v tem projektu?

Kar se tiče Vegrada, sem že povedala, da nismo imeli pri načrtovanju nič, saj smo le izvajalec gradbeno-obrtniških del. Po pogodbah svoje posle korektno zaključujemo, zato to težko komentiram. Kar pa se tiče naših odnosov s slovenskim Hypom, lahko rečem, da so ti korektni.

Kako ste se sploh vključili v projekt Skiper? Vas je povabil gospod Miro Oblak (slovenski poslovnež in nekdanji lastnik Skiperja, ki je vanj kasneje prepustil Hermanna Gabriela, dolgoletnega partnerja hrvaškega generala Vladimirja Zagorca, op. a.)?

Veliko delamo v tujini. Preprosto smo kandidirali tako s projektnim kot izvedbenim delom. In Vegrad je izvajal dela tako kot kjerkoli drugje. Mi se prijavljamo in delamo, če posel dobimo.

Veliko govorite o medijski gonji. Ali menite, da se Vegradu, ki je bil nekoč podizvajalec SCT in Primorja, maščuje, ker je skušal prehiteti dosedanji »naravni red« v gradbeništvu, kjer se je vedelo, da je glavni Ivan Zidar? Navsezadnje so Celovški dvori največji stanovanjski projekt v Sloveniji.

(premisli) Vegrad je v slovenskem prostoru zagotovo pomemben izvajalec visokih gradenj. Glede medijske gonje ne vem, kdo jo je zakuhal, in se s tem niti ne ukvarjam. Lahko pa rečem, da je pod takim medijskim pritiskom zelo težko delati in da je povzročil tudi ogromno inšpekcij in drugih kontrol, kar pa je po svoje dobro. Vse, kar je bilo napisano, imamo tudi pregledano, in iz take bitke izideš še močnejši.

Pa vendarle. Ko vam je Durs blokiral račune in s tem otežil izplačilo plač, ste vi vložili izvršbo, s katero ste od SCT zahtevali milijon evrov. To naj bi gospoda Zidarja in druge, ki se spoznajo na ta posel, zelo presenetilo. Za kateri posel je šlo?

Rekla sem že, da konkretnih poslov ne želim komentirati. Kar se tiče sodelovanja s SCT: poskušamo biti profesionalni, delo izvesti, seveda pa je treba za vsako delo dobiti plačilo.

Ne morete povedati, za kateri posel gre?

(zamahne z roko in obrne pogled) Ne.

Je za Vegradove težave krivo tudi to, da vam pri vodenju podjetja nihče, povedano po domače, ni gledal pod prste? Se vam morda zaradi trde roke, s katero vladate podjetju, nihče ni upal povedati, kaj bi lahko počeli narobe? Lani se je na primer nadzorni svet Vegrada sestal le dvakrat.

Govoriti, da obvladuje tak sistem, kot je Vegrad, en človek, je zelo neresno. Delamo projekte takšnega obsega, da zahtevajo ekipe ljudi. Bile so poslovne priložnosti in jaz nobene od teh ne bi izpustila. Pomembno je, da se v tej krizi znamo prilagajati trgu. Mnogokrat bo treba spet rasti in potem spet manjšati obseg. Moram reči, da sem včasih preveč nežen človek. Sama do sebe sem zelo stroga, hkrati sem zelo zahtevna do svojih sodelavcev. Sem pa zelo pravična. In imam izjemen socialni čut. Vsak, ki zaide v socialne težave, ve, da lahko pokliče Hildo Tovšak ob katerikoli uri in da se pred mojo pisarno nikoli ne čaka. Povsod se gibljem sama, nimam občutka, da me bo kdo napadel, seveda pa je treba vedeti, da v tako velikem kolektivu nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Je pa res, da zahtevam red, marsikdo se je moral tudi že posloviti, in verjetno je to razlog, da včasih pride naokoli kakšna nenavadna govorica o meni.

Pravijo, da imate radi vse pod nadzorom. Je to sploh še mogoče v skupini s 1300 zaposlenimi?

(odločno) V preganjanju nepravilnosti sem neusmiljena. V tem smislu sem res trda, ampak v takšnem sistemu pač moraš imeti red!. Nikoli nismo delali na projektih, ki bi bili tako dobičkonosni, da nam ne bi bilo treba skrbno paziti na stroške in trdo oddelati vsega, kar smo zaračunali. To v današnjih časih velja še toliko bolj. Politika vodenja Vegrada, da obvladujemo stroške in da se nismo lastninili, je bila torej pametna. Če bi bili v konjunkturi, bi imeli vsa stanovanja prodana. Zdaj pa se bo treba potruditi, malo bo treba potrpeti in iz krize bomo izšli še močnejši.

Če vam Vegrada ne bo uspelo rešiti, boste to vzeli kot osebni poraz?

Da. Do sebe sem zelo zahtevna. Temu programu prestrukturiranja sem predana. Verjamem, da nam bo uspelo.

Kaj so vaši aduti?

Dokončanje Celovških dvorov pomeni za Vegrad tako razbremenitev, da lahko gremo naprej. Bistvo je, da so stanovanja na dobri lokaciji, da so kakovostna in da jih je mogoče prodati.

Ste pripravljeni ustreči želji države in upravo razširiti še vsaj za enega človeka?

To je bil moj predlog lastnikom. Želim, da se uprava razširi, saj želim, da aktivno pomagajo pri saniranju Vegrada. Vegrad je tako pomemben, da niti minuto ne bi razmišljala o tem, ali bom odstopila iz uprave, če bi bila to rešitev za Vegrad.

Torej ne boste v primeru zahteve bank in lastnikov po vašem odstopu ravnali kot Igor Bavčar v Istrabenzu?

Niti minuto. Če bi se ugotovilo, da je kdorkoli sposobnejši in da me ne potrebujejo, se takoj umaknem. Banke in lastniki vedo, da Hilda Tovšak pri tem vprašanju ni noben problem. Ne bom pa si na hitro izmislila neke bolezni, šla v bolnišnico in si oprala roke. Sem pa povedala, da si bom po teh naporih vzela čas za razmislek.

Vas morebiti mika vrnitev v politiko? Na desni sredini, če odštejemo SDS Janeza Janše, velike izbire ravno nimate.

Izkušnja v politiki je bila zelo zanimiva. Tam je danes dogovor tak, jutri drugačen, je pa politika zelo pomembna, saj daje glavne usmeritve. Vse, ki delajo v politiki, spoštujem. Ne pristajam na tezo, da so vsi politiki skorumpirani, mislim, da je tudi v politiki ogromno pravih ljudi, ampak lažje je biti v gospodarstvu, kjer je stvari lažje meriti. Čeprav me v tem trenutku zanima samo Vegrad in njegova usoda, nikoli ne reci nikoli.

Na zmerni desnici je precej ljudi, ki so bili nekoč aktivni, danes pa jih tako rekoč ni v javnem življenju. Se kaj podobnega kot na levici, kjer se na veliko kombinira, dogaja tudi na desnici?

Nič se ne dogaja. Vlada je postavljena, volitve so mimo, kmalu bomo na polovici mandata. Mislim, da je strank dovolj in da je prostora v teh strankah tudi dovolj. Poglejte primer Katarine Kresal, včasih se novi ljudje kar zgodijo.

Vas je česa strah, glede na to, da imate toliko dolžnikov?

V medijih so odmevali primeri, ko so nam grozili. Zavedamo se, da imamo dolgove, kot imamo tudi terjatve. Vsekakor želimo oboje čim prej urediti, predvsem poplačati naše upnike. Vsi izvajalci, ki so korektno opravili svoje delo, bodo poplačani.

Je možno, da boste pri sanaciji poslali v stečaj krovno podjetje Vegrad, d.d., druga podjetja iz skupine pa bodo delala naprej?

Takšen scenarij ni predviden in mi naravno ni blizu. Vsak dogovor o rešitvi Vegrada je boljši od takšne grobe oblike stečaja. Zato si srčno želim, da to speljemo na tak način. Velikokrat razumem probleme zaradi neplačil, saj vem, kako hudo je nam, če se nam ne plača ali če nam ne uspe prodati. Vem, kako hudo je, če ni denarja. Jaz sem si sama najprej znižala plačo. Imam velik čut odgovornosti do teh ljudi. Plače niso visoke, ampak če še teh 600 evrov ne dobijo, je to zelo hudo.

Govorite, da ste človek s socialnim čutom. Kljub temu smo pred časom na televizijskih zaslonih videli, da vaši delavci živijo v prenatrpanih kontejnerjih, ki jih nenormalno drago plačujejo. Kako gre to skupaj?

Poglejte, kako so naši delavci primerno oblečeni. Mislim, da je vaš novinar šel v samski dom tukaj v Ljubljani. Vprašajte njega, kako živijo naši delavci. Res pa je, da nekateri delavci živijo tudi pri zasebnikih in na to žal nimamo vpliva. Kar se tiče kontejnerskega naselja: hvala bogu, če kupimo te kontejnerje, ker so zelo kvalitetni. Imamo približno 700 do 800 kapacitet in lahko povem, da ti ljudje živijo primerno. Se pa seveda zgodi, da je pri 1200 zaposlenih v proizvodnji pet ljudi nezadovoljnih. Eden takih je bil tudi tisti iz skupine tako imenovanih nevidnih delavcev, ki je bil na Studiu City; bil je pri nas, pa smo ga odpustili, ker je zganjal samo politiko. Povedal pa je tudi, da je bilo pri zasebniku veliko slabše kot v Vegradu.

Koliko plačujejo ti delavci za kontejnerje?

Počakajte (pokliče uslužbenko po telefonu). 70 evrov! To je malo, zato me imajo delavci iz Bosne in Hercegovine tako radi, ko pridem. Doma si morajo vse plačevati, tu pa jim na primer omogočamo tudi pranje.

Zaslužijo pa okoli 600, 700 evrov?

Ne vem na pamet, lahko pa pogledam. Ampak saj si lahko bivanje tudi sami uredijo, če smo mi predragi. Kdo pa v drugih podjetjih vse to uredi tisoče zaposlenim v proizvodnji? Poglejte pri nas: ob 9.30 malica, ob 14. uri kosilo...

Toda v kontejnerjih v najhujši vročini in mrazu skupaj biva po šest ljudi.

Gre za bivalne kontejnerje visoke kakovosti. Potem pa se najde nekdo, ki se mu ne da delati in reče, da v kontejnerju ne bo živel...

Nabitem s posteljami in skupnimi sanitarijami.

Poglejte, obtožili so nas že marsičesa, kot na primer, da ne ogrevamo samskega doma v Velenju. Tam imamo toplovod, in kot veste, je ogrevanje v Velenju najcenejše daleč naokoli. Tam imamo tako, da sploh ne zapiramo gretja, ampak odpiramo okno. Naš samski dom ogrevamo kot zmešani. Potem pa pride novinarka in človek reče, že tri dni ne kurijo. Letijo sindikalisti in kadrovniki dol, tam pa vidijo, da je na termometru 23 stopinj in da ljudje hodijo naokoli v kratkih hlačah. A veste, da se je tisti človek, ki je to rekel, skoraj obesil – urediti smo morali obisk pri psihiatru. Razložil je, da je prišla novinarka in rekla, da mora nekaj reči.

Je ta samski dom res v vaši lasti?

Nikakor. Hilda Tovšak je premoženje takoj razkrila. Živim z možem v Mislinji in se tako dobro počutim. Nimam računa v Liechtensteinu ali skritega bogastva. Če pa veste za kakšno premoženje, ki je pisano name, vam ga takoj polovico odstopim.

Če bi se ugotovilo, da je kdorkoli sposobnejši in da me ne potrebujejo, se takoj umaknem. Banke in lastniki vedo, da Hilda Tovšak pri tem vprašanju ni noben problem. Ne bom pa si na hitro izmislila neke bolezni, šla v bolnišnico in si oprala roke.