Po zaključku nadzora bodo verjetno lahko govorili o konkretni, ne objektivni odgovornosti

Bratuškova je povedala, da sta tako državno tožilstvo kot vrhovno sodišče odredila notranje postopke nadzora ter ji zagotovila, da bodo ti postopki zaključeni čim prej. Generalni direktor policije Stanislav Veniger pa ji je zagotovil, da policija dela vse, kar je v njeni moči, da bo Tovšakova čim prej tam, kjer bi morala biti. Vsi na sestanku pa so se strinjali, da je tej zadevi treba priti do dna.

Glede objektivne odgovornosti je Bratuškova dejala, da je treba počakati na zaključek notranjih nadzorov, ko verjetno ne bo treba več govoriti o objektivni odgovornosti, ampak bodo lahko povedali kaj bolj konkretnega. Sicer pa si želi, da v primeru oseb, kot je Tovšakova, sploh ne bi moglo priti do tega, da bi zbežale, saj bi jim lahko s spremembo zakona to že v naprej preprečili.

Minister Senko Pličanič pa meni, da je šlo v tem primeru nekaj narobe tako na tožilstvu kot pri sodstvu, zato od obeh organov čim prej pričakuje ugotovitve in ustrezne sankcije. Ko bosta ugotovila, kaj je šlo narobe, morata Fišer in Masleša po besedah Pličaniča državljanom pojasniti, kaj je šlo narobe in kako bosta ravnala.

O konkretnem primeru niso govorili

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša sta pojasnila, da o konkretnem primeru danes niso govorili, saj da morajo počakati na izsledke notranjih nadzorov, s katerimi bodo seznanili tudi javnost. Ravno zato, ker nadzor še ni končan, danes po njunih besedah tudi niso govorili o odgovornosti. Masleša je na vprašanje, ali je Bratuškova sprožila vprašanje o odgovornosti, odgovoril, da je že v začetku pojasnil, da prihajajo z dveh različnih vej oblasti in da so se tega sestanka udeležili iz vljudnosti, na njem pa se lahko pogovarjajo le o sistemskih rešitvah.

Fišer je na sestanku, kot pravi, zagotovil, da bodo zahtevo raziskali in vložili vse napore, da bi stvari prišli do dna. Predsednici vlade "šteje v dobro", da ni spraševala o konkretnih podatkih iz primera. Na vprašanje, zakaj je Bratuškova torej sklicala sestanek, je odgovoril: »To boste najbrž njo vprašali, jaz sem imel glede tega sestanka že vseskozi pomisleke.«

Pred sestankom je bila večina sodelujočih redkobesednih. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ministra Gregor Virant in Senko Pličanič, kakor tudi premierka Alenka Bratušek za medije niso želeli podati izjave.

»Sistemska vprašanja zadevajo obremenitev sodnega sistema, preobremenjenost ljudi, ki lahko pripelje do napak.«

Branko Masleša, predsednik vrhovnega sodišča, pričakuje, da se bodo pogovarjali o sistemskih vprašanjih, ki so se pojavljala v zvezi s to zadevo, ne pa o odprtih zadevah. »Sistemska vprašanja zadevajo obremenitev sodnega sistema, preobremenjenost ljudi, ki lahko pripelje do napak.« Pravi, da je takšna komunikacija, torej sestanek, na kakršnega se je odpravljal, med različnimi vejami oblasti nenavadna. S seboj ni prinesel nikakršnega poročila. Za zdaj ne more reči, da je šlo za napako sodišča, je pa odločanje o podaljšanju pripora trajalo nekoliko dolgo. Pravi, da bo za natančnejše ugotovitve treba še malo počakati.

Na vprašanje, ali je kot šef v sodstvu pripravljen sprejeti odgovornost, če se izkaže, da so bile napake v tem primeru storjene na njihovi strani, je odgovoril, da sam odgovarja predvsem za delo Vrhovnega sodišča RS. Po njegovih besedah v sodstvu tudi ni objektivne odgovornosti, ker so sodniki pri delu neodvisni. Če gre za organizacijske pomanjkljivosti pri delu, ki pripeljejo do napak, lahko odgovarja predsednik sodišča, a objektivne odgovornosti ni, je dodal.

Pličanič velikokrat prehiteva stvari

Izjavo pravosodnega ministra Senka Pličaniča, da je čas, da se pravosodje strezni, pa je Masleša komentiral z oceno, da pravosodni minister velikokrat prehiteva stvari, preden se seznani z dejstvi. Za sodstvo pa je značilno, tako Masleša, da ravna preudarno. »Prvo se seznani z dejstvi, potem pa skušamo ugotoviti, če je kaj šlo narobe. In če je šlo pri nas kaj narobe, bomo potegnili konsekvence,« je zagotovil.

Po njegovih besedah se bo treba celovito seznaniti z ugotovitvami tako sodstva kot tožilstva v primeru Tovšakove. Meni pa, da pri tem ne bo podajanja odgovornosti.

Dejal je še, da za zdaj ne more reči, da je šlo za kakršno koli napako. Edino, kar je, je bilo po njegovih ocenah nekoliko dolgo odločanje o podaljšanju pripora. A tudi pri tem je treba počakati razlage sodnikov, saj da sama časovna dejstva brez utemeljitev vpletenih ne pomenijo nič. Kakršne koli ocene bi bile sedaj po njegovem mnenju špekulacije.

Pličanič ne izključuje možnosti, da je bilo v primeru Tovšakove vse dogovorjeno

Policija si je ogledala vse posnetke s kamer v priporu

»Tudi kar vem, ne morem povedati,« je dejal generalni direktor policije Stanislav Veniger in zanikal obtožbe, da si policija ni vzela dovolj časa za pregled vseh kamer v priporu (na njih se vidi, kako neka oseba Tovšakovi pomaga prazniti celico). Ali gre v primeru izginotja Tovšakove za načrtovano dejanje, pa ni mogel komentirati. Na sestanku bo podal poročilo svojega dela, predstavil pa še orodja, ki policiji manjkajo, da bi bila bolj učinkovita (na primer uvedbo posebnih preiskovalnih ukrepov tudi za sorodnike, ki jih imajo tudi že nekatere druge države). Dodal je še, da odkrivanje odgovornosti v tem primeru ni v pristojnosti policije, da pa ta dela popolnoma vse, kar je v njihovi pristojnosti.

Glede v medijih objavljenih informacijah o izginulih straneh v kazenskem spisu (manjkalo naj bi jih 150) je dejal, da je sodniku, ki to pregleduje, odredil, naj preveri tudi to in se glede tega opredeli.

Kaj se je dejansko zgodilo?

Bratuškova želi na srečanju s pristojnimi ugotoviti, kaj se je v primeru izginotja nekdanje prve dame Vegrada dejansko zgodilo, kako rešiti to situacijo in kaj je treba storiti, da do takih primerov ne bo več prihajalo, so sporočili iz njenega kabineta.

Na izginotje Tovšakove se je predsednica vlade sicer v sredo odzvala tudi v Bruslju in poudarila, da bo treba najti odgovornega za to, kar se je zgodilo. To, kar se je zgodilo, pa je po njenih besedah nedopustno.

Nadzor nad specializiranim tožilstvom že poteka

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je sicer že uvedel tudi nadzor nad Specializiranim državnim tožilstvom, ki naj bi bil končan do konca meseca. Pličanič pa pričakuje tudi poročilo o delu Specializiranega državnega tožilstva. Kot so povedali na omenjenem tožilstvu, mu ga bodo poslali danes, kot je minister tudi zahteval.

Je pa po Pličaničevem mnenju sicer vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan »ravnal korektno in svojemu položaju primerno«, ko je napovedal odstop, če bi se izkazalo, da je napako naredilo tožilstvo.

Ukrepi, ki kaj takšnega v prihodnosti ne bodo dovoljevali

Na ministrstvu za pravosodje že pripravljajo ukrepe s ciljem, da se primer Hilde Tovšak ne bi več ponovil. Ukepi, ki jih bo Pličanič predstavil na današnji seji vlade, zajemajo tri vsebinske sklope: z zakonskimi spremembami do učinkovitejšega pravosodja, večja osebna odgovornost v pravosodju in imenovanje skupine ekspertov, so pojasnili na ministrstvu.

Sicer pa bo vlada danes obravnavala tudi predlog zakona o gradbenih proizvodih, predlog novele zakona o železniškem prometu in predlog resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018.

Sestanek o Tovšakovi minil brez iskanja odgovornih, razprava o sistemskih težavah

Premierka Alenka Bratušek je po sestanku z vodstvom policije, tožilstva, sodstva in pristojnima ministroma v zvezi z izginotjem Hilde Tovšak poudarila, da je treba priti zadevi do dna. Glede odgovornosti niso govorili, saj čakajo izsledke internih nadzorov na tožilstvu in sodstvu. So pa se pa dotaknili sistemskih težav in nujnih zakonskih sprememb.