Novi izračuni katastrskega dohodka (KD) so med pridelovalci in kmeti dvignili veliko prahu in negodovanja. KD naj bi se namreč v povprečju povišal za petkrat, največ, kar za štirinajstkrat, za vinograde, za gozdove osemkrat, petkrat za sadovnjake, dvakrat za njive in tako naprej. Nova metoda izračunavanja naj bi začela veljati že 30. junija letos. Toda kmetje opozarjajo na številne nelogičnosti, napačno metodologijo, nerealne količine in cene.
Pridelovalci pravijo, da takšni izračuni vodijo v propad panog, ki so že zdaj na robu preživetja. Zato pričakujejo, da bosta finančno ministrstvo in Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) temeljito analizirala in upoštevala njihove predloge, uveljavitev nove metodologije izračunavanja katastrskega dohodka pa preložila oziroma uvedla neko prehodno obdobje.
V nasprotju s strategijo razvoja kmetijstva
»Predlagani izračuni so povsem v nasprotju z resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva, ki ga je vlada sprejela leta 2011,« poudarja Boris Orešek, sadjar iz Posavja in predsednik odbora za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Za sadjarstvo napoveduje propad, če predlog izračunov ostane tak, kot je zdaj zastavljen. Med drugim izpostavlja nerealne cene, na katerih temeljijo izračuni katastrskega dohodka. »Nič se ne pritožujemo nad opredeljeno količino 30 ton na hektar, povsem nerealna pa je cena 39 centov za kilogram. Sadjarji takšne cene še nikoli nismo dosegli, niti za prvo klaso sadja ne, kaj šele za industrijsko sadje. Industrijska jabolka nam recimo odkupujejo po 10 do 13 centov na kilogram,« pravi Orešek, ki pridela na treh hektarjih 60 do 100 ton sadja na leto.
Pridelovalci opozarjajo tudi na nekatere stroške, ki jih pri izračunih niso upoštevali, denimo stroške najete delovne sile, gnojenja, zavarovanja, protitočnih mrež, amortizacije namakalnih sistemov. Po mnenju direktorja novomeškega kmetijsko-gozdarskega zavoda Jožeta Simončiča je najbolj nesprejemljiva sama metodologija izračunavanja, neprimerno je po njegovem mnenju tudi to, da temeljijo izračuni na statističnih regijah.
»Pri grozdju, denimo, so osnovne kategorije vinorodni okoliši in ne statistične regije. En vinorodni okoliš se lahko razteza čez dve statistični regiji, za kateri je razlika v katastrskem dohodku tudi za 2000 evrov na hektar. Tu pa ni nobene logike. Malih vinogradnikov povišanje ne bo tako močno udarilo kot srednje,« meni. »Ob višjem katastrskem dohodku ti ne bodo več kupovali strojev, fitofarmacevtskih sredstev, steklenic, opuščali bodo predelavo, izgubljali bomo delovna mesta, DDV se ne bo več stekal v državni proračun, ta pa bo vse bolj obremenjen z brezposelnostjo. Torej bomo pili tuje vino, svoje vinograde pa opuščali.«
Židan: Predlagamo enoletni zamik
Tudi po mnenju kmetijskega ministra Dejana Židana so se odgovorni s predlaganimi izračuni morda nekoliko prenaglili. »Sumimo, da sistem ni dobro urejen in da so v njem pomanjkljivosti. Zato predlagamo enoletni zamik izvajanja zakona o katastrskem dohodku. V tem času naj bi preverili formule v praksi in na ta način ovrgli ali potrdili narejene morebitne napake,« pravi Židan, Orešek pa dodaja, da »če bi bilo v kmetijstvu tako rožnato, kot izhaja iz predlogov izračunov, ne bi imeli take starostne strukture kmečkih gospodarjev, doma bi se sprli, kdo bo prevzel kmetijo. Saj zdaj se tudi kregajo, toda zato, ker je nihče noče prevzeti.«
Katastrski dohodek je pavšalna ocena možnega tržnega dohodka. Po zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka se računa kot razlika med vrednostjo pridelka, ki je produkt triletne povprečne odkupne cene in količine, pomnoženega s faktorjem bonitete, in stroški pridelave pridelka, ki so vsota spremenljivih stroškov pridelave, amortizacije osnovnih sredstev kmetije oziroma stalnih stroškov gozda ali plantaž ter splošnih stroškov kmetije. Kot pojasnjujejo na Gursu, je bil katastrski dohodek za fizične osebe v preteklosti močno podcenjen, novi izračuni (ki še niso dokončni) bodo mnogo bolj natančni in bolj realni. Zagotavljajo, da bodo preučili vse pripombe in predloge ter utemeljene tudi upoštevali. Hkrati dodajajo, da temeljijo izračuni večinoma na statističnih podatkih, ki pa so taki, kot so jih ljudje pač sporočali.
