V družbi 100 najbolj zanimivih in najbolj nenavadnih novih vrst opisanih v tem stoletju, od živali do rastlin, od fosilov do bakterij fosilov, sta se zdaj že svetovno prepoznana tunjiška fosila morskih konjičkov znašla v knjigi What on Earth?: 100 of Our Planet's Most Amazing New Species. Gre za izbor Mednarodnega inštituta za raziskave vrst (International Institute for Species Exploration, IISE), ki je knjigo, ki je v prirodoslovni muzej prispela še topla prav med včerajšnjo predstavitvijo, izdal v sodelovanju s Penguin Books (Penguin Group USA, Imprint: Plume), avtorici knjige pa sta sta Wheeler Quentin in Pennak Sara.

Edinstvena najdba

Slovenski javnosti sta svojo znamenito najdbo, potek raziskav in knjigo opisala neodvisna raziskovalca, dr. Jure Žalohar in Tomaž Hitij, ki sta ploščo s fosili morskih konjičkov odkrila še kot študenta, ko sta v Tunjiškem hribovju brskala za žuželkami. Da gre morda za fosile morskih konjičkov, sta prvič pomislila šest let kasneje ob prebiranju znanstvene literature. Še leto kasneje se je izkazalo, da sta v približno 12,5 milijona let starih srednjemiocenskih plasteh Tunjiškega hribovja zares izkopala najstarejše in do zdaj edine fosile že izumrlih morskih konjičkov. Do tedaj so bili edini znani fosili, a še živečih vrst morskih konjičkov najdeni v Severni Italiji v tri milijone let starih plasteh. Zato je njuna najdba izumrlih fosilov še toliko bolj edinstvena.

Skupaj s kustosom Prirodoslovnega muzeja Slovenije, mag. Matijo Križnarjem, sta fosile znanstveno opisala leta 2009. Manjšega, približno pet centimetrov velikega fosilnega konjička so poimenovali Hippocampus slovenicus, nekaj centimetrov večjega, ki je tudi predstavljen v knjigi, pa Hippocampus saramaticus. Najdeni primerki, med katerimi sta le dva odrasla primerka Hippocampus sarmaticusa, so shranjeni v Paleontološki zbirki Hitij & Žalohar, ki je del paleontoloških zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Zanimiva je tudi njihova najdba in opis prvih znanih fosilov pritlikavih šilastih konjičkov, evolucijskega vmesnega člena med morskimi šili in morskimi konjički, ki so jih poimenovali Hippotropiscis frenki, ter prvi znani fosili šilastih konjičkov, ki so jih našli v istih geoloških plasteh, a so raziskave še v teku.

Testament neverjetni biodiverziteti našega planeta

»Knjiga What on Earth? je poljuden, informativen, vendar nekonvencionalen pogled na živa bitja, ki našemu planetu, prav tako kot ljudje, pravijo dom,« je knjigo opisal Žalohar in dodal, da opisuje osupljiva dejstva o nenavadnih živalih, prinaša izjemne fotografije in je pravzaprav nekakšen »testament neverjetni in še vedno razvijajoči se biodiverziteti našega planeta«.

V prirodoslovnem muzeju pa ob predstavitvi niso skrivali ponosa, da pomeni izid knjige What on Earth? tudi edinstveno promocijo Slovenije in naše paleontološke (naravne) dediščine. Kakšen pomen svet pripisuje morskim konjičkom in odkritjem v povezavi z njimi, pa je Hitij ponazoril še z dejstvom, da nosi po morskih konjičkih ime tudi mednarodno gibanje za zaščito morskega življenja, Project Seahorse. Njihov moto je: Rešimo morske konjičke in rešili bomo oceane! Tako so morski konjički tudi ikona prizadevanja za ohranjanje naravne dediščine in morskega življenja.