Občina ni poslovala v skladu s predpisi, so presodili revizorji, zato ji je računsko sodišče izreklo negativno mnenje. V svojem poročilu sodišče v bistvenih točkah potrjuje tiste ugotovitve, ki jih je novembra lani našteval državnozborski poslanec Matevž Frangež, kasneje pa sta jih izpostavila tudi ministrstvo za finance in komisija za preprečevanje korupcije. Seveda pa je bil pristop računskega sodišča nekoliko drugačen, kajti revizorje je v prvi vrsti zanimalo to, ali je občina v skladu z zakoni izvedla javno-zasebno partnerstvo za projekt, ki se uradno imenuje Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v Mestni občini Maribor.
Kaj vse je občina naredila narobe?
Kot je znano, je ta posel pridobilo podjetje Iskra Sistemi, naložbo pa si je nameravalo poplačati s prihodki iz plačanih glob prometnih prekrškarjev, ki bi jih poslikalo 23 stacionarnih merilnikov hitrosti in 40 naprav za detekcijo vožnje skozi križišče pri rdeči luči. Ta okoliščina je sprožila revolt prebivalstva in odstrelila župana Franca Kanglerja.
Kaj vse je občina naredila narobe? Med drugim sploh ni pripravila celovite investicijske dokumentacije, projekt ni nikoli vključila v svoj načrt razvojnih programov, zaradi česar je kršila zakon o javnih financah. Nezakonita je bila tudi zahteva v razpisni dokumentaciji, da bo vzdrževalna dela opravljalo podjetje Nigrad.
V drugi fazi konkurenčnega dialoga se je bistveno spremenil in razširil predmet javno-zasebnega partnerstva, vrednost investicije pa je narasla s 4,7 milijona evrov na skoraj 30 milijonov evrov. Občina pa bi morala razpis že na začetku končati kot neuspešen, ker se nanj niso prijavili najmanj trije kandidati. A tega ni storila, temveč je posel nadaljevala z Iskro Sistemi.
»Partnerstvo« je bilo naročilo
Kršitev je bilo še več. Nezakonit je način financiranja posla. Kot je znano, so si Iskra Sistemi zagotovili, da bodo v prvih šestih letih trajanja partnerstva prejeli 92 odstotkov vseh pobranih glob, v nadaljnjih štirih letih pa odstotek manj. Če bi predčasno dosegli mejo 33 milijonov evrov, bi se dogovorili za drugačno razmerje, ki bi bilo »prijaznejše« do občine, če pa v desetih letih ne bi zmogli pokriti naložbe, bi se pogodba avtomatično podaljšala za nadaljnjih pet let. Takšen sistem financiranja je v neskladju z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, pravijo revizorji.
Mariborski projekt je še en primer neuspešne prakse javnega naročanja, je včeraj izpostavil predsednik sodišča Igor Šoltes. Predvsem je vprašljivo, ker ga je občina izvedla kot javno-zasebno partnerstvo, v svojem bistvu pa je ta posel pravzaprav klasično javno naročilo. Sodišče od občine zdaj zahteva odzivno poročilo, postopka za ugotovitev ničnosti pogodbe pa ni sprožilo. Po besedah Šoltesa zato ne, ker je tozadevno tožbo že vložilo državno pravobranilstvo.
