Kočevska Reka. Če v Kočevski Reki ne bodo sanirali razpokanega jezu, bo tamkajšnje jezero izginilo. Čeprav je za obnovo jezu od februarja zagotovljen denar, se ta še ni začela. Težava je v tem, da jez in jezero ne obstajata.
»Izvirni greh je v tem, da jezera v resnici ni, ker jez nikoli ni bil vpisan v zemljiško knjigo,« je pojasnila domačinka Mirjam Mikulič in dodala, da so prostovoljci jez zgradili na črno v času, ko je bila Kočevska Reka zaprto območje. Domačini so leta 1978 na najožjem predelu, kjer je tekel Reški potok, zgradili betonsko pregrado. Za njo je počasi nastalo umetno jezero, ki je s svojo okolico postalo pomemben habitat. Med številnimi živalskimi vrstami, ki so v jezeru in v bližnjem gozdnem rezervatu našle zatočišče, je tudi zaščiteni orel belorepec.
A 35 let star jez, ki ga Agencija RS za okolje (ARSO) nima v evidencah, pušča. Upravljanja nezakonito zgrajenega objekta noče prevzeti nihče. »Jez ni zgrajen zaradi upravljanja voda in kot tak ni v upravljanju ARSO. Jez tudi ni bil zgrajen z namenom varovanja ljudi in premoženja, zato ga do sedaj nismo uvrstili v vodno infrastrukturo,« je odgovorila Verica Vogrinčič z Agencije za okolje. »Če pa gre vprašanje v smer, ali bo občina Kočevje prevzela upravljanje nad jezerom, pa je odgovor negativen, saj za to ni pravne podlage,« je bil odkrit Nejc Zemljak iz občine Kočevje. Zemljišče, na katerem stoji jez, je sicer delno v lasti države, delno označeno kot javno dobro v lasti ARSO, delno pa v solastnini države ter pravnih in fizičnih oseb.
»To je edini večji vodotok med Kolpo in Rinžo,« je opozorila Mirjam Mikulič, ki se kot gozdarka zaveda pomena ohranitve te 20 hektarjev velike vodne površine. Mikuličeva, ki je pred desetimi leti organizirala prostovoljno akcijo, s katero so obnovili preperelo loputo na jezu, je poudarila, da umetno jezero ni pomembno zgolj zaradi ohranitve pestrega živalskega in rastlinskega sveta (v jezeru med drugim živijo raki jelševci in školjke brezzobke), temveč tudi zaradi požarne varnosti, ribolova in navsezadnje turizma. Z njo se strinja kočevski svetnik Zlatko Ficko, doma iz Kočevske Reke: »Najbrž se marsikdo ne zaveda pomena vode na krasu.« Ravno Ficko je bil prvopodpisani pod amandmajem, s katerim so kočevski svetniki v začetku leta prerazporedili denar v občinskem proračunu in zagotovili 134.000 evrov za obnovo jezu. Ficko se zaveda, da je dokončna rešitev težave legalizacija jezu, a ker se tovrstni postopki lahko vlečejo leta, v tem času pa se bo stanje jezu zagotovo poslabšalo, mora občina ukrepati čim prej.
Razočaran nad počasnim birokratskim kolesjem – geodetski načrt naj bi bil izdelan do konca tega meseca – je skupaj s skupino svetnikov pripravljen zaradi te problematike sklicati tudi izredno sejo občinskega sveta. Na občini so pojasnili, da so se dela začela z zamikom zaradi dolge zime – izdelava geodetskega načrta je bila namreč onemogočena zaradi snežne odeje. »Pred začetkom investicije je treba pripraviti geodetski načrt obstoječega stanja, izdelati prečne profile, zbrati ponudbe za izdelavo projektne naloge, na podlagi te pa izdelati idejni načrt, ki vsebuje tudi dogovor z ARSO glede upravljanja jezera in statusa obstoječega jezu, nato pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje,« je pojasnil vodja investicije Robert Latin. Na občini sicer menijo, da bi se investicija v najboljšem primeru lahko začela jeseni.
A za obnovo jezu pravzaprav ni treba urediti prenosa upravljanja. Tega lahko obnovijo z ustanovitvijo služnosti oziroma stavbne pravice, če navedejo trdne argumente. Med temi je zagotovo turistična funkcija jezera, ki je v javnem interesu občine. Zato Ficko ne vidi smisla v zavlačevanju z obnovo, saj bi lahko ta tekla vzporedno s postopkom prenosa upravljanja. »Ne vidim nobenega dobrega razloga, zakaj bi občina preprečevala obnovo,« je dejal Ficko in dodal, da so slovenski vojaki vodo za gašenje požara, ki je lani avgusta več dni ogrožal vasi v osilniški občini, zajemali ravno v Reškem jezeru.
