»Šokirani smo. Država pelje vinogradništvo, ki je že tako v krizi, v propad. Le kje so dobili te številke? Namesto dosedanjih 827 evrov bo zame to po novem pomenilo 18.000 evrov! Naša družina se preživlja zgolj z vinogradništvom in vinarstvom, vino pa se tudi ne prodaja več tako lahko, saj je trg zasičen,« je nov predlog izračuna katastrskega dohodka komentiral priznani belokranjski vinogradnik Jožef Prus s Krmačine pri Metliki. Novi zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka uvaja v povprečju petkrat višje izračune od dosedanjih, najvišje povečanje uvaja prav za vinograde, in to kar za petnajstkrat, za gozdove osemkrat, za sadovnjake petkrat, za njive dvakrat.
Velikanske razlike med regijami
V Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske, ki vključuje več kot 6000 članov, poudarjajo, da je vinogradništvo že zdaj v zelo slabem položaju, zato obstaja velika nevarnost, da bi nerazumno povečani davki drastično zmanjšali obseg te panoge. »Predlagani davčni izkupiček bo prav gotovo dosti manjši od negativnih posledic, ki bodo nastale zaradi opuščanja vinogradov,« je prepričan predsednik zveze Matjaž Jakše.
Nove izračune (ki še niso dokončni) je pripravilo ministrstvo za finance skupaj z Geodetsko upravo Republike Slovenije. »Dosedanje lestvice katastrskega dohodka, ki veljajo do 30. junija letos, slonijo na izračunih iz leta 1988 oziroma 1989, osnova pa je bil zakon iz leta 1976. Od takrat se je katastrski dohodek zgolj valoriziral, praviloma z enotnim količnikom za vse katastrske kulture enako. Zato so se sčasoma porušila razmerja med katastrskim dohodkom različnih katastrskih kultur glede na dejanska razmerja, predvsem pa je ta postopoma zelo zaostal za realno ocenjenim dohodkom,« pravijo na ministrstvu. Novi zakon je bil sprejet v začetku leta 2011, novi izračuni pa naj bi se uveljavili najkasneje 30. junija letos. »Cilj je čim realneje oceniti potencialni dohodek kmetijske in gozdarske dejavnosti, vezan na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč,« dodajajo.
Zanimivo je, da so tudi razlike v izračunih za posamezne regije velikanske. Če vzamemo srednji razred glede na bonitetne točke zemljišča, bo katastrski dohodek za vinograd na Dolenjskem znašal 4512 evrov na hektar, v Podravju 2482 evrov, na Goriškem 2481 evrov, v obalno-kraški regiji pa 1640 evrov na hektar. »Ni logično. Na Štajerskem, denimo, imajo velike komplekse, pri nas pa so vinogradi razdrobljeni,« opozarja Prus, ki obdeluje osem hektarov vinograda s 41.000 trtami na 15 parcelah. »Manjši pridelovalci bodo najbrž vinograde opustili, mi večji pa bomo očitno morali vino prodajati na črno, brez davka,« dodaja. Tudi po Jakšetovem mnenju razlike med regijami nimajo logike. »O njih niti ne želim razpravljati. Povem le za primerjavo, da bo za najvišji razred sadovnjaka v občini Šentjernej katastrski dohodek znašal 3993 evrov, v le lučaj oddaljeni Kostanjevici na Krki pa 6561 evrov!«
Za neobdelana zemljišča ne bo treba plačati?
Jakše ob tem opozarja še na nekaj nelogičnosti. »Po novem predlogu bo znašal v Jugovzhodni Sloveniji za najvišji bonitetni razred vinograda katastrski dohodek kar 5314 evrov, za njive 128 evrov in za neobdelano ali v zaraščanju, če prav razumem, nič! Razmerje vinograd : njiva je več kot 40 proti 1 v najboljšem razredu, v najslabšem pa kar 700 proti 1. Po mojem bi bilo najbolj pošteno, če bi katastrski dohodek izračunavali za vsa zemljišča enako, morda na podlagi tržne cene, dvojni katastrski dohodek pa bi morali zaračunati za opuščena in zaraščena zemljišča,« razmišlja.
Nad predlaganim petkratnim povečanjem katastrskega dohodka so ogorčeni tudi sadjarji. Kot je povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc, bodo o nestrinjanju s takšno odločitvijo med današnjim obiskom seznanili tudi ministra Židana. Na vprašanje, kako gleda na to, da bodo proporcionalno največ plačevali sadjarji z Dolenjske, pa Bajc pravi, da bodo vsi sadjarji enako prizadeti, da pa je največ intenzivnih nasadov sadja prav na Dolenjskem.
