Še pred nekaj leti, ko je nad ministrstvom za kulturo bdela Majda Širca, si je Slovenija obetala ničelni davek na knjige, od katerega v Evropi sicer ne odstopajo Velika Britanija, Irska in Norveška. Vendar slednja ni del Evropske unije, ki kot minimalno davčno stopnjo na knjige predpisuje petodstotni delež, medtem ko si je Velika Britanija kot literarna velesila izborila ohranitev svoje ničelne stopnje Bruslju navkljub. Na ministrstvu za kulturo, delujočem z dr. Urošem Grilcem na čelu, menijo, da so bile obljube o ničelni stopnji davka na dodano vrednost zavajajoče, pa vendar si je preboj v to »zaničniško« druščino ob vstopu v Evropsko unijo zaradi vztrajnosti priborila denimo tudi Poljska, kjer pa se je po uvedbi petodstotnega davka v letu 2011 prodaja knjig zmanjšala kar za 25 odstotkov, saj so cene v povprečju poskočile za deset odstotkov. Podobno zgodbo beleži tudi Hrvaška, ki je knjige ponovno obložila z davki po 14 letih, ko je pred vrati »združene Evrope«. Res je, da se je lestvica davčne stopnje za knjige pod taktirko gospodarske krize dvignila v 16 državah Evropske unije, vendar nas v zaskrbljenost spravlja dejstvo, da bo po sprejetju zakona višje kot pri nas segla le na Slovaškem, Češkem, v Avstriji in Latviji.
Na ministrstvu za kulturo še niso dodobra preračunali vseh možnih scenarijev, ki jih bo prinesel dvig davka na dodano vrednost, čeprav je dr. Grilc, ironično, še junija lani, ko je opravljal vlogo načelnika oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, opozarjal, da je knjižni trg izjemno občutljiv, zaradi česar lahko vsaka poteza bistveno vpliva na njegovo kondicijo. Za zdaj na njegovem ministrstvu takšen ukrep ocenjujejo le kot »najboljši izmed vseh mogočih v dani gospodarski situaciji«, saj menijo, da dvig DDV ne sme biti izveden selektivno. So pa zato z nekaj izračuni že postregli iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev. Ob upoštevanju izsledkov evropskih strokovnjakov, ki zatrjujejo, da dvig davka za eno odstotno točko pomeni zmanjšanje prodaje knjig za tri odstotke, so iz Zbornice sporočili, da bi dvig DDV pri nas povzročil zmanjšanje prodaje za približno dva milijona in pol evrov na leto, kar nanese približno 150.000 knjig manj. Poleg tega opozarjajo, da je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije prodaja knjig zgolj predlani zdrsnila za deset odstotkov. Bralci lahko upamo le, da bodo založbe v tisk odslej knjige pošiljale bolj selektivno, tako da bomo za višjo ceno dobili vsaj večjo kakovost. A če bo knjig manj, bo država pobirala tudi manj davkov.