Bi bilo potemtakem bolj smiselno slovenskim varčevalcem servirati zgodbe, kot je uspešna dokapitalizacija Deutsche Bank, po kateri je delnica zrasla že za 4,5 odstotka, namesto da dnevno beremo o slabih terjatvah slovenskih bank? Varčevalci bi vsekakor imeli več od boljšega poznavanja ameriške banke JPMorgan Chase, katere vrednost se je le v letošnjem letu zvišala za skoraj četrtino. Zakaj torej ni pogovornih oddaj o trenutno vroči dilemi, ali je James Dimon sposoben ostati na mestu predsednika uprave in prvega nadzornika največje ameriške banke, in raje razpravljamo o sistemski korupciji v Sloveniji?

Ker seveda poznamo odgovor na omenjeno retorično vprašanje, si raje poglejmo razloge za dogajanje na tečajnici Ljubljanske borze v zadnjem obdobju. Tokratni »grdi raček« je bil Mercator. Poleg vse večje nejasnosti, ali bo do prodaje trgovca sploh prišlo, so prejšnji teden predstavili rezultate poslovanja v prvem letošnjem četrtletju. Prihodki so bili nižji za 2,6 odstotka, pri prikazovanju posameznih vrst dobičkov pa smo bili priče različnim računovodskim interpretacijam prejšnje in zdajšnje uprave. Na primerljivi ravni naj bi se poslovanje »pod črto« izboljšalo, saj je bila izguba nižja kot leto prej, a je kljub temu opazno 25-odstotno znižanje dobička iz poslovanja pred amortizacijo in najemninami (EBITDAR), ki so ga v Mercatorju od nekdaj predstavljali kot ključen kazalnik denarnega toka. Vodstvo podjetja si je postavilo nove strateške ukrepe in na novinarski konferenci so predstavili nekaj dosežkov. V Sloveniji in na Hrvaškem opažajo stabiliziranje tržnih deležev, v okviru stroškovne racionalizacije jim je v prvih treh mesecih uspelo prihraniti 5,3 milijone evrov, vztrajno ponujanje kartic zvestobe s strani Mercatorjevih prodajalcev v zadnjih mesecih pa je kazalo, da so si aktivnosti zadali tudi na trženjskem področju – 250.000 novih in ponovno aktiviranih imetnikov njihovih kartic je bilo v dveh mesecih po prenovi programa.

Med slovenskimi delnicami, ki so v maju vendarle pridobile na vrednosti, so bile poleg delnic NKBM in Telekoma Slovenije, ki sta se znašla na vladnem prodajnem seznamu, tudi delnice Krke. V novomeškem farmacevtu so v prvem letošnjem četrtletju poslovali nad pričakovanji. Prihodke so zvišali za osem odstotkov, na 295 milijonov evrov, pri čemer so ustvarili še 58,4 milijone evrov dobička iz poslovanja in 51,4 milijone evrov čistega dobička. Če ne drugega, so temperaturna nihanja v letošnjem letu koristila vsaj proizvajalcem zdravil.