Goljufivim gostincem, ki v steklenice znanih pridelovalcev oljčnega olja dotakajo cenene nadomestke in jih na mizah gostom ponujajo kot vrhunska olja, bo, kot kaže, dokončno odklenkalo. Evropska komisija je namreč dala na mizo predlog pravilnika, ki bo v gostinskih lokalih prepovedoval uporabo oljčnega olja v odprtih steklenicah ali posodah. Namenjen je zaščiti tako potrošnikov kot oljkarjev, določa pa, da bo moralo biti olje na mizah le v steklenicah s posebnimi zamaški, ki ne dopuščajo dotakanja. Če bo predlog sprejet – prestati mora še nekaj zakonodajnih postopkov, naj bi za vse članice Unije začel veljati 1. januarja prihodnje leto.
Inšpektorji se pri nas še niso ogreli
A Slovenije se predlog evropske komisije ne bo na novo dotaknil, saj pri nas pravilnik o embalaži in tržno-informacijskem sistemu za oljčno olje, ki določa, da je v restavracijah in gostinskih lokalih dovoljeno strankam ponuditi izključno predpakirano oljčno olje, v velja že pol leta.
Predsednica Društva oljkarjev slovenske Istre Mirjana Klodič je povedala, da njihovi člani – tisti, ki tržijo olje v gostilnah – že od lanskega novembra uporabljajo nove zamaške. »Zlorab je na žalost še vedno ogromno, sploh v restavracijah nižjega cenovnega razreda. Inšpekcije očitno še niso začele delati s polno paro. Trenutno situacijo jemljemo kot prehodno obdobje, zadovoljni pa bomo, če se bo po enem letu začelo nadzirati, kot je treba,« je pojasnila Klodičeva, ki je zadovoljna, da se bo pravilnik o uporabi tako imenovanih guala zamaškov razširil na vse članice EU, saj tako slovenski oljkarji ne bodo diskriminirani na tujih trgih.
Na vprašanje, ali ne gre morda v predlogu evropske komisije za uvajanje še ene od »novosti-norosti«, podobno kot je bilo v preteklosti s prepovedjo ukrivljenih kumar ali grčastega korenja, je Klodičeva odvrnila, da nikakor ne, saj gre izključno za zaščito dobrega imena oljkarjev in posledično potrošnikov. Sploh pa je pomembno za slovenske pridelovalce olja, je dodala, ki po kakovosti sodijo v sam svetovni vrh.
Novi zamaški olja ne bodo podražili
Prav zaradi nesporne kakovosti domačega oljčnega olja imajo tudi z njim povezane goljufije v slovenskih gostilnah že kar dolgo brado. »Dogaja se, da oljkar proda nekaj svojega oljčnega olja v gostilno, potem pa ga oštir ne naroči več. A čeprav je oljkar gostincu prodal le nekaj steklenic, zaloga olja v gostilni kar ni usahnila. Jasno, v steklenico je oštir dotakal poceni olje oziroma ga je redčil. Pet let je imel na mizi eno in isto steklenico. S tem je diskreditiral proizvajalca, saj je bila na steklenici njegova etiketa, opetnajstil pa je tudi potrošnika, ker je ta mislil, da ima pred seboj kvalitetno oljčno olje,« je zlorabe oljčnega olja v praksi razložil predsednik Društva oljkarjev Brda Elizej Prinčič. Po njegovih besedah pa uvedba posebnih zamaškov ne pomeni, da gostinci v kuhinji ne bodo smeli več uporabljati manj kvalitetnega oljčnega olja, ampak zgolj to, da bo gost točno vedel, s kakšnim oljem si je zabelil solato.
Da je skrajni čas za uvedbo tovrstnega pravilnika v vseh članicah EU, meni tudi predsednik Zveze društev oljkarjev Slovenije Vladimir Uršič, ki zagotavlja, da se zaradi tega olje ne bo podražilo. »Strošek steklenice se meri v desetinah centov. Če bo kdo ob manjši zaslužek, bodo to le gostinci, ki so doslej zaračunavali dražje olje, kot so ga kupovali,« je poudaril Uršič.
Sol, kis in poper za zdaj še brez omejitev
Je pa predlog evropske komisije že naletel na negodovanje nekaterih članic. Gre v glavnem za države, ki s pridelavo oljčnega olja nimajo veliko skupnega, medtem ko so največje proizvajalke, kot so Italija, Grčija, Španija in Portugalska, pobudo pozdravile. Nemčija je denimo predlog kritizirala, češ da bi tovrstna pravila vodila v večje količine odpadnih živil in embalaže.
»Jasno je, zakaj so nekatere države proti – ker jim je prav malo mar, kakšno olje gost dejansko uživa, hkrati pa imajo močan gostinski lobi, ki bi rad še naprej služil s prevarami. S tem se namreč veliko privarčuje. Očitek nekaterih, da se bo z uvedbo novih zamaškov kopičila embalaža, pa je larifari,« je prepričan predsednik briških oljkarjev Elizej Prinčič.
Glede morebitnega sprejemanja podobnih pravil tudi za druge začimbe in prelive v restavracijah – kot so na primer sol, kis in poper – so nam na ministrstvu za kmetijstvo povedali, da tovrstnih predlogov za zdaj ni. V evropski komisiji pa dopuščajo možnost, da bi se pravila v prihodnje razširila še na druga živila.
