Eden od kazalnikov, s katerim lahko spremljamo stanje na trgu z bakrom, je relativna velikost zalog glede na trenutno stanje potrošnje. Rezultat je izražen v tednih, v katerih bi pri trenutni ravni potrošnje porabili obstoječe zaloge. Višja vrednost kazalnika pomeni rast obsega zalog, upad potrošnje ali kombinacijo obojega, kar v večini primerov kaže na upad gospodarske aktivnosti. Nasprotno nižja vrednost kazalnika naznanja rast gospodarske aktivnosti. Tovrstni podatki so še kako pomembni pri investicijskih odločitvah, saj so delniški tečaji močno povezani z ravnjo gospodarske aktivnosti. Zelo posplošeno bi lahko rekli, da nizka (padajoča) raven relativnega obsega zalog bakra govori v prid delniškim naložbam in obrnjeno: rast relativnega obsega zalog naznanja padec delniških tečajev. Rast relativnega obsega zalog bakra (nad povprečno vrednostjo) med letoma 2006 in 2008 je že kazala na pojemanje moči svetovne ekonomije. Kako se je zgodba končala leta 2008, pa vsi dobro vemo. Upad industrijske proizvodnje, ki je sledil globalni recesiji, je povzročil največje kopičenje zalog bakra v zadnjem desetletju, relativen obseg zalog pa je konec leta 2009 dosegel rekordno vrednost 4,1. Val državnih spodbud je povzročil, da se je globalno ekonomsko kolesje ponovno začelo obračati, obseg zalog bakra je počasi začel kopneti in se približevati »normalnim« ravnem, delniški trgi pa so začeli rasti. Vse lepo in prav do poletja 2012, ko se je ta povezava porušila. Relativen obseg zalog bakra je začel izjemno strmo naraščati in se prejšnji mesec približal vrhu iz leta 2009, delniški trgi pa nemoteno nadaljujejo rast. Odgovora na to sta dva, in sicer, da nam je doktor baker tokrat postavil napačno diagnozo ali pa je pred nami »zanimivo« poletje.