Glede na to, kar se je dogajalo v zadnjem letu, je moje trenutno zdravstveno stanje super. Nimam nobenih težav, poškodbi kolena in zapestja sta preteklost in počasi se vračam v formo. Še vedno imam terapije in masaže, a so bolj preventivne narave. Tudi ko sem bil zdrav, sem šel vsake toliko časa na masaže in podobne zadeve. Bolečine? Občasno jih imam, še posebno ob velikih vremenskih spremembah, a niso pretirano moteče.
Ali imate na treningih in tekmah kaj podzavestnega strahu zaradi kolena in zapestja?Ne. Treniram in igram na polno. Morebiti se bo slišalo čudno, a poškodba zapestja mi je prišla prav, da sem še bolj okrepil koleno. Kar zadeva zapestje, sem prvi mesec treniral in igral s povojem, zdaj sem že brez njega.
Kako se je klubska uprava odzvala na to, da zaradi dveh hujših poškodb skoraj leto dni niste igrali?Najbolj srečni in zadovoljni seveda niso bili. (Smeh.) Že ko sem se prvič poškodoval, so mi vodilni možje zagotavljali, da računajo name in da bodo počakali na mojo vrnitev na igrišče. Tako je potem tudi bilo, čeprav so vmes pripeljali igralca, ki me je nadomeščal. To je bil Moritz Schäpsmeier, ki pa se je pred tedni prav tako poškodoval in predčasno končal sezono. Na položaju desnega zunanjega igralca sem zdaj sam, a sem zadovoljen. Trudim se, da bi upravičil zaupanje klubske uprave, trenerja in navijačev.
Pogodbo z Magdeburgom imate še za naslednjo sezono. Kako ste zadovoljni v Nemčiji?Vse je super in vse »štima«. Ni niti ene zadeve, zaradi katere bi se lahko pritoževal. Pred prihodom v Nemčijo sem igral za francoski Chambery, ki je prav tako dobro organiziran klub, a v Magdeburgu je vse še na višji ravni. Klub je urejen na vseh področjih, v mestu je rokomet šport številka ena, na domačih tekmah imamo povprečno več kot 5000 gledalcev...
V nemški ligi je Magdeburg tri kroge pred koncem šele na sedmem mestu in brez možnosti za igranje v katerem od evropskih pokalov v naslednji sezoni.Že pred nekaj tekmami smo zapravili vse možnosti za končno šesto mesto, ki bi nam teoretično še lahko prineslo igranje v Evropi. Za to bi moral Rhein Neckar Löwen osvojiti pokal EHF, kar se je včeraj tudi zgodilo, in potem bi tudi šesto mesto v nemški ligi peljalo v evropsko tekmovanje v naslednji sezoni. A tri kroge pred koncem za šestouvrščenim Hannovrom zaostajamo že nedosegljivih devet točk, zato je zdaj naš cilj zadržati sedmo mesto, kajti tekmeci so točkovno zelo blizu. Pred začetkom sezone je bil cilj šesto mesto, a so zadeve, predvsem zaradi poškodb, potekale drugače, kot smo želeli in načrtovali. Ker pa smo v zadnjih dveh sezonah naredili nekaj velikih korakov naprej, v klubu ni nobene panike.
Magdeburg je v pokalu EHF izpadel v četrtfinalu proti nemškemu klubu Rhein Neckar Löwen in ostal brez nastopa na sklepnem turnirju najboljše četverice v Nantesu, čeprav ste vi na povratni tekmi v gosteh dosegli sedem zadetkov.Klubski cilj je bila uvrstitev na sklepni turnir, a ga nismo izpolnili. Zaradi čudnega sistema tekmovanja in avtomatične uvrstitve Nantesa med štiri najboljše smo mi pri žrebu potegnili najkrajši konec. Za četrtfinalnega nasprotnika smo dobili Rhein Neckar, ki je najmočnejša ekipa v letošnjem tekmovanju in je bil tudi glavni favorit za osvojitev pokala EHF. Doma smo zmagali z 31:28, na povratni tekmi pa smo bili še deset minut pred koncem v igri za napredovanje. A v končnici nas je zmanjkalo, saj zaradi številnih poškodb nismo več imeli igralske širine. Na koncu smo izgubili z 20:27, treba pa je pošteno priznati, da je Rhein Neckar trenutno boljši od nas.
Pred meseci je Magdeburg zapustil Aleš Pajovič, v naslednji sezoni pa bo vaš soigralec Marko Bezjak.Pajovič je naredil pametno potezo, ko je odšel v Lübbecke. Kot sam pravi, je v novem klubu zadovoljen, ima večjo minutažo kot v Magdeburgu in igra zelo dobro. Zato ni čudno, da je nedavno predčasno podaljšal pogodbo do junija 2015. Bezjak je srednji zunanji igralec, na tem položaju pa imamo trenutno le enega rokometaša, 39-letnega Norvežana Stiana Tönnesena, ki po tej sezoni zapušča Magdeburg. Poleg Bezjaka prihaja tudi Michael Haas, prvi srednji zunanji reprezentance Nemčije. Oba sta vrhunska, gre pa za povsem različna tipa igralcev.
V slovenski ligi je Gorenje že krog pred koncem lige osvojilo naslov prvaka, a ga bo po sezoni zapustila večina nosilcev igre. Glede na to, da je Cimosova usoda negotova, kaže, da se bo začela vladavina Celjanov.Tudi v tej sezoni ima Gorenje najboljšo ekipo in najširši igralski kader. Celjani so naredili velik korak naprej, a Velenjčani so trenutno še vedno številka ena v Sloveniji. Celje je rokometna institucija v slovenskem in evropskem merilu, žal pa bo v naslednjih sezonah edini slovenski klub, ki bo lahko držal korak z Evropo.
Slovenska reprezentanca si je s porazoma proti Islandiji otežila pot do EP 2014 na Danskem, do konca pa jo čakata še gostovanje v Romuniji in domača tekma z Belorusijo.Škoda, ker nismo osvojili vsaj dveh točk proti Islandiji. Še zlasti ker smo bili v seštevku obeh tekem od 120 minut vsaj sto minut boljši. A sem prepričan, da smo sposobni na zadnjih dveh tekmah premagati tako Romune kot Beloruse in se uvrstiti na evropsko prvenstvo. Slovenska reprezentanca je kakovostnejša od romunske in beloruske, zato sploh ne dvomim o tem, ali se bomo uvrstili na Dansko.
Boste tudi vi naslednji mesec zaigrali v reprezentančnem dresu proti Romuniji in Belorusiji?Ne bi želel ničesar napovedovati, toda realno je malo možnosti za to. Po poškodbi zapestja sem šele dobro začel igrati, poleg tega pa je zadnji krog nemške lige na sporedu šele 8. junija. Takrat bodo reprezentanti že na pripravah za tekmi z Romunijo in Belorusijo, zato bi bilo nesmiselno, da bi prišel skoraj neposredno na prvo tekmo proti Romuniji. Ampak v prihodnje bom vedno na razpolago selektorju Borisu Deniču, če le ne bom spet imel velike smole s poškodbami.