A Kamničanu je manjkalo še mnogo manj, le meter morda, da bi raketi pokvaril novo slavje ob novem jubileju, pokru štirih na Giru in 40. zmagi na Giru, Touru in Vuelti skupaj. »Bilo je tako na tesno, da je napovedovalec v cilju bolj omenjal mene kot Cavendisha. To je zmedlo tudi kolesarja njegove ekipe Omega Pharma, da mi je nameraval čestitati za zmago, saj je v šali dejal, da sem jim pokvaril dan. To je bilo smeha. Kar naenkrat me v karavani vsi poznajo,« se je šalil.

Izvedba sprinta je bila velemojstrska, posebej za novinca na koncu maratonske, vetrovne, borbene etape. Hitrost v zaključku je bila kar 80 kilometrov na uro. »Res je letelo. Zvrteli smo najtežji prenos z 11 zobmi. Kolega De Backert me je v zadnjem kilometru pripeljal v zavetrju tik za Cavendisha, potem sem mu le sledil. A kaj ko je majhen, glavo skloni čisto čez 'balanco' in zavetrja skoraj ni. In zna z bokom zriniti vsakega, ki mu je preblizu in nevaren. Tako sem mu le sledil, zadnjih 200 metrov poskušal mimo, a je bil prehiter. Kako močan je bil, je dokazal že prej, ko je med prvimi zmogel čez klanec, ko je večina pričakovala, da bo zaostal. Na koncu je bil celo brez pomočnikov. Velemojster je,« je Cavendisha opisal in hvalil Grega Bole.

Tudi tuji komentatorji so menili, da je to ena od najbolj blestečih zmag. In dokaz več za Mezgeca. Zanj je bil to celo rekordno dolg dan na kolesu. »262 kilometrov imam na števcu. Počutje ni nič drugačno kot po 200 kilometrih, praznih nog, lačni, žejni smo bili v cilju vsi. Morda je meni pomagala torta, ki jo je spekla moja Renata in smo jo pojedli v torek zvečer,« je pristavil Mezgec.

Grega Bole, ki je v sprintu končal kot 17., in Robert Vrečer sta bila prepričana, da sprinta glavnine z rožnatim Nibalijem, pa brez Wigginsa in Hesjedala, največjih junakov lanskih tritedenskih dirk, ki ju je bolezen strla in sta odšla domov, ne bo. Oba sta poskušala v beg. »Napadal sem, a je beg uspel drugim. Ko so imeli 13 minut naskoka, mi je bilo že hudo, saj je obetalo, da jim uspe. Tedaj pa so se našli GreenEdge, sicer ne vem zakaj, in začeli loviti. Ostalo so naredili Cavendishevi. Ker sem v zaključku ostal brez vode, s krči, sprintati nisem zmogel. Pa tudi letelo je preveč. Ko števec kaže 75, 80 kilometrov na uro, se nogi ne zavrtita. Vsi se čudimo, kako to zmore Luka, nekdanji gorski kolesar. Vsa čast,« je 13. dan opisal Bole.

»Zame ni bil normalen sprint. Sam sem želel dan prevoziti počasi, da se malo odpočijem, a športni direktor je mojim fantom dejal, naj lovijo ubežnike. Tako sem bil tudi primoran narediti svoj del posla. Bolj kot noge, je zmagala glava,« je še pogled Marka Cavendisha. Vrečer, ki je sploh prvi poskušal v beg in bil med tistimi, ki so bili veseli, da jim je bilo vsaj malo prizaneseno z vremenom. Naslednja dva dni, čez Sestrier in Galibier (2645 m) obetajo sneg.