Bosna in Hercegovina ter Jordanija – to sta po podatkih neodvisne in neprofitne organizacije World Resources Institute edini dve samostojni državi, ki mejita na morje in imata morsko obalo krajšo od slovenske. Pa vendar smo Slovenci z morjem povezani precej bolj tesno, kot govorijo zgolj podatki o dolžini obmorske površine. Eden izmed dokazov je tudi vsakoletna Internautica, ki je s svojo osemnajstletno tradicijo vodilni navtični dogodek na Jadranu in po besedah organizatorjev nenehno sledi intenzivni poti razvoja, trendu rasti, odličnosti in visoke kakovosti ter je v letih delovanja dosegla pomembno mednarodno uveljavitev.

Z željo, da bi zagotovili pogoje za številčnejši obisk in uspeh prireditve ter posledično boljše poslovne rezultate za razstavljalce, so Internautico letos organizirali na način »dveh podaljšanih koncev tednov«, prejšnjega in tega ta teden. »Tako imajo obiskovalci ob prijetnem pomladnem vzdušju več priložnosti za spremljanje bodisi zanimivega prireditvenega oziroma razstavnega programa bodisi raznolikih obsejemskih dejavnosti in dogodkov, ki med drugim ponujajo obilo možnosti za spletanje poslovnih vezi in novih prijateljstev,« je razložil izvršni direktor Internautice 2013 Jurij Korenc.

Vodilni so Kitajci

Seveda se pri tako luksuznih dobrinah, kot so plovila, samo po sebi zastavlja vprašanje, kako je na vse skupaj vplivala kriza. Zanimanje za nakupe plovil, po besedah razstavljalcev, ki jih je letos celo nekaj več kot lani, vsekakor še obstaja, kupci pa prihajajo iz Slovenije, vseh sosednjih držav ter predvsem iz Srbije, Nemčije in Rusije. Sicer pa se na trgu plovil očitno dogajajo zelo podobne reči kot na avtomobilskem trgu, le da še v večji meri. »Kriza, o kateri sprašujete, je trdoživa in najbolj boleča doslej. Navtična industrija pri nas in v Evropi tako še naprej beleži negativne trende, hkrati pa se dogaja prestrukturiranje prodaje in tudi proizvodnje na trge Azije, Južne Amerike, Indije... Vodilna pa je vsekakor Kitajska, kjer je močno prisoten tudi načrten razvoj navtične infrastrukture, ki še dodatno spodbuja proizvajalce k usmeritvi na njihove trge. V Evropi in pri nas se je obseg navtičnega posla v primerjavi s preteklimi leti vsaj prepolovil,« je dejal o spremembah Korenc in dodal, da je za nakupe slovenskih proizvajalcev sicer nekaj zanimanja še vedno doma, prevladujejo pa vsekakor tujci.

Prestrukturiranje trgov je zagotovo tudi posledica slabe prodaje na tako imenovanih »starih trgih«. Do te je prišlo zaradi niza razlogov, med katerimi je eden poglavitnih nekontrolirano financiranje široke potrošnje v preteklosti, kar je ustvarjalo občutek o izjemno ugodnih tržnih razmerah za razvoj navtične industrije – kar se je v trenutku, ko so se pojavili prvi znaki gospodarskih težav, obrnilo v nasprotno smer in posledično temu je prišlo do velikih težav v navtični proizvodnji, ki ji ni uspelo pravočasno reagirati... »Ostalo je seveda zgolj efekt domin in zdaj smo zopet na začetku ali pa morda še tam ne,« je razložil Korenc in dodal: »K temu, da je trg v Evropi padel na raven minimalne realizacije prodaje, so dodatno pripomogle tudi lizinške hiše, ki na veliko in poceni razprodajajo plovila, ki jim lastnikom ni uspelo več plačevati in so tako ostala prepuščena njim. Najbolj objektiven odgovor na vaše vprašanje v zvezi s tem, v kolikšni meri je trg plovil v zadnjem času padel in kje smo v primerjavi z najboljšimi leti, pa ponuja kar pogled na privezna mesta v marinah, kjer ima skoraj vsako drugo plovilo izobešeno tablico 'naprodaj'«.

Največ jih zasežejo podjetjem

Ker si torej marsikatero podjetje ali posameznik, ki si je pred časom še lahko, zdaj več ne more privoščiti plačevanja plovila, niti ni čudno, da ta pristanejo v rokah lizinških hiš. »Trenutno imamo v naši zalogi tri plovila, ki so na voljo za prodajo. Zaradi trenutnih razmer v Sloveniji so plovila, ki jih prejmemo v posest, navadno plovila podjetij v stečaju,« so nam sporočili s Hypa (bežen pogled na svetovni splet razkrije, da plovila ponujajo tudi nekatere druge lizinške hiše) in razložili, kako vse skupaj poteka: »Podjetja, ki se pripravljajo na stečaj, je treba dosledno spremljati in se dogovoriti za prevzeme plovil z vodstvom podjetja ali kasneje s stečajnim upraviteljem. V primeru, da gre za fizično osebo, se stranko opominja z opomini, v kolikor pa ni pripravljena sodelovati, se začnemo dogovarjati za predajo plovila.« Plovilo, ki ga prejmejo na zalogo, nato najprej oceni sodno zapriseženi cenilec, potem pa se uredi do te mere, da je pripravljeno za prodajo po tržnih cenah. V Hypu so ob tem dodali, da zanimanje za nakup takšnih plovil sicer še obstaja, vendar je to občutno manjše kot v preteklih letih. »Se pa še vedno prodajajo, saj jih ponujamo po vsej Evropi. V kolikor je kupcu, ki ni iz Slovenije, plovilo všeč, mu ni težko priti na ogled iz katere koli države,« so še dodali.

Letni stroški predstavljajo desetino vrednosti plovila

Kaj pa je pri plovbi in preživljanju dopusta ali prostih dni na barki sploh tako privlačnega, da bi človek odštel lepe denarce za najem ali celo nakup plovila, smo povprašali dolgoletnega »pomorščaka« in našega novinarskega kolega Borisa Leniča. »Vse skupaj je tako samosvoje, da številne nemudoma očara, nekateri pa ugotovijo, da to ni za njih. Prva skupina pogosto govori o nepozabnosti plovbe, svobodnem gibanju, saj lahko zaviješ kamor hočeš – ni cest, gostega prometa, obveznih smeri – zlasti pa nepozabnih zalivčkih za kopanje in prenočevanje. Tudi pridih avanturizma naredi svoje. Več kot tri desetletja že jadram, po dolgem in počez sem prekrižaril ves Jadran, a domala vsako leto odkrijem še kakšen čudovit zaliv ali otoček,« je opisal Lenič, a hkrati poudaril, da na počitniški barki ni vselej zgolj prijetno. Če pustimo ob strani okvare na plovilu, je najbolj zahrbtno vreme, posebno za začetniške počitniške kapitane. A tudi za to obstaja rešitev (poleg vremenskih izkušenj): sodobne naprave pa že tudi najbolj navadni tranzistor nam namreč napove neugodno vreme, močne vetrove, visoke valove in nevarnost neviht. Najpomembneje je, da se zlasti zvečer varno privežemo, da ponoči ne bomo dežurali in bosta skrb in strah odnesla spanec.

Lenič je povedal, da je sprva plul z majhnimi, šestmetrskimi »špartanskimi« kabinskimi jadrnicami, nato z lastniško, dolgo 8,3 metra, vmes tudi z različnimi novinarskimi testnimi plovili, zadnja leta pa – pred sezono in po njej po dva tedna – z najeto desetmetrsko, ki je primerna za družino, pa čeprav vedno jadra v dvoje. Na podlagi vsega naštetega je dejal, da se lastna barka (omenjena nova stane s potrebno opremo vsaj 70.000 evrov) izplača le, če jo izkoristite vsaj dva meseca. »Letne stroške, ki vsebujejo privez, zavarovanje, vzdrževanje, popravila in podobno, običajno ocenjujejo z desetino vrednosti plovila. Z barko je tudi veliko dela in skrbi. Za sedem tisočakov pa si lahko podobno barčico izposodite za poldrugi mesec. V kriznih časih so ti računi še posebno aktualni,« je še dodal Lenič.