Imata pa mokka in qashqai tudi druga pomena. Oba sta avtomobila, za nameček oba športna terenca podobnih dimenzij (4,28:4,33 metra). In ko smo na test kot piko na i vsega omenjenega enega za drugim dobili še primerka, ki sta imela pod motornim pokrovom enako močna dizelska motorja (96 kW/130 KM), prvi v 1,6-litrskem, drugi pa v 1,7-litrskem primerku, sta se kot kandidata za vzporedni test ponujala kar sama.

A končajmo najprej o imenih – Nissan je v Avstraliji zaradi omenjenega izgovora qashqaiju celo spremenil ime v dualis. Si pa takrat najbrž še niso predstavljali, da bo qashqai v Evropi dejansko postal »cash cow«, saj je bil v minulih letih njihov ključni evropski produkt. Zakaj, je splošno znano, da je še vedno tako, pa so vmes poskrbeli z oblikovno osvežitvijo in novimi motorji. Mokka je na drugi strani v vseh pogledih nov izdelek, ki »poka« od mladostniške energije, zato se ne moremo znebiti občutka, da je bliže kupcem, ki iščejo nekaj novega, mladostnega, medtem ko qashqai predstavlja bolj standardno, konservativno izbiro.

Sicer pa je treba priznati, da qashqai svoja leta odlično skriva. Oblikovno sicer zagotovo ne gre za najatraktivnejši avto na trgu, tudi notranjost ne ponuja kakšne posebne privlačnosti, a človek v njem nemudoma začuti, da je vse tako, kot mora biti. Nobenih težav pri iskanju položaja za volanom, nobenih nevšečnosti pri upravljanju vseh avtomobilovih funkcij, skratka nobenih nadležnih reči, ki človeku »pobožajo« živce. Prostora je več kot dovolj tako v potniški kabini kot v prtljažniku (410 litrov), omenjeno neatraktivnost, mestoma celo pustost, izniči odlična ergonomija, za nameček pa za mirno vožnjo poskrbi še omenjeni motor. Ta se več kot odlično sklada z opisanim značajem vozila, saj gre za precej miren in uglajen primerek, ki svoje naloge v kombinaciji s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom opravlja izredno suvereno, hkrati pa ni preveč poskočen (pospešek do stotice znaša 10,9 sekunde, končna hitrost 190 km/h). Njegova testna poraba 8,4 litra na 100 kilometrov pa gre v večji meri tudi na račun štirikolesnega pogona, ki smo ga zaradi vremenskih razmer z veseljem uporabljali.

Pri mokki to ni bilo potrebno, sicer pa tudi izvedljivo ne bi bilo. Tako je dvokolesno gnana testna mokka na športnega terenca bolj kot po pogonu spominjala po obliki in položaju za volanom, zaradi omenjenega dejstva pa je bržčas delovala tudi bolj energično in poskočno od tekmeca – njen pospešek do hitrosti 100 km/h je bil namreč skorajda sekundo boljši (okroglih 10 sekund), končna hitrost pa podobna (193 km/h). Negativno presenečeni smo bili le nad motornim hrupom, ki ga je bilo ob le malce višjih vrtljajih zaznati v potniški kabini, navdušeni pa skorajda nad vsem drugim. Če smo pri kakšnem drugem oplu že imeli pripombe v zvezi s slabim razmerjem med notranjim prostorom in zunanjimi merami, je tu slika obrnjena na glavo. Za svojo dolžino mokka namreč v potniški kabini ponuja ogromno prostora, tako spredaj kot zadaj, medtem ko je prtljažnik s 356 litri povsem soliden. Odlični pa so položaj za volanom, 6-stopenjski ročni menjalnik in prednja sedeža z dolgim sedalnim delom, kar bo zelo prav prišlo vsem višjim voznikom. Ti bodo morda za popolno spoznavanje z delovnim prostorom in vsemi funkcijami potrebovali malenkost več časa kot v qashqaiju, a ko se navadite na veliko število gumbov, hitro spoznate, da ima to lahko tudi prednosti. Kot ima dvokolesni pogon prednost pri manjši porabi, ki je med našo vožnjo znašala še vedno ne ravno nizkih 7,9 litra na 100 kilometrov.

In cena? Razlika je videti občutna (26.090 evrov za qashqaija in 22.440 za mokko), a je v resnici manjša. Več pa v sklepu.

več fotografij na www.dnevnik.si