Söchau je bil doslej samostojna občina in z denarjem so občinarji kar dobro gospodarili, vsekakor v zadnjih letih običajno niso zapravili več, kot so v občinsko blagajno prejeli. Obračunano po glavi je tako občini leta 2010 na vsakega prebivalca v proračun priteklo 1685 evrov, na prebivalca pa so porabili 1737 evrov. Že leta 2011 so zato varčevali in kljub temu, da se je v proračun tedaj nateklo 1821 evrov po glavi, so zapravili le 1548 evrov.

Prihodki vsake avstrijske občine sestojijo iz tega, kar jim iz zveznega proračuna nameni država, komunalnega davka, ki ga v višini 3 odstotkov na vsoto izplačanih bruto plač plačajo podjetja s sedežem v občini, davka, ki ga plačajo vsi turistični subjekti, davka na zemljišča in turistične takse. Največji delež priliva, v Söchau krepko čez 80 odstotkov vseh prihodkov, prihaja iz državne blagajne, saj avstrijska država približno četrtino svojega davčnega priliva vrne deželam in občinam.

Župan razmišlja o prihrankih

Strukturna reforma občin, ki so jo leta 2010 začeli izvajati na avstrijskem Štajerskem, bi Söchauu sicer še naprej dopuščala, da ostane samostojna občina, toda župan Josef Kapper bi se vendarle rad združil s sosednjo občino Übersbach. Tam se je sicer občinski svet že večinsko odločil za to, da se združijo z večjo mestno občino Fürstenfeld, toda prebivalci obeh vasi bi raje videli, da se združita obe manjši občini.

Z združitvijo bi občini prihranili okoli 250.000 evrov na leto, je izračunal župan zeliščne vasi. Njihovo obnove potrebno osnovno šolo bi zaprli in s tem prihranili še dodatnih milijon evrov in pol, 90 učencev pa bi v šolo hodilo v Übersbach. V zameno bi nova občinska stavba v Söchauu lahko v bodoče služila kot sedež združene občine. Ta bi imela 2700 prebivalcev, površino 33 kvadratnih kilometrov in bistveno boljše možnosti za uveljavitev v regiji in s tem tudi za gospodarski razvoj.

Kar nekaj županov na avstrijskem Štajerskem razmišlja drugače, več kot 120 se jih je postavilo po robu načrtom dežele, da do leta 2015 zmanjša število občin, pogosto tem nameram na referendumih nasprotujejo tudi občani. Projekt se zdi mukotrpno in dolgotrajno početje, a kaže, da se na tej trnovi poti prepričevanja vendarle kažejo uspehi. Dobršen del zaslug za to gre vodečemu dvojcu na čelu dežele. Socialdemokratski deželni glavar Franz Voves in njegov namestnik Hermann Schützenhöfer iz vrst ljudske stranke sta si uspeh reforme zadala kot skupen cilj, od katerega ne odstopata, tudi če mu nasprotujejo župani iz lastnih strankarskih vrst.

Z enakim receptom sta zmanjšala deželni parlament s 56 na 48 poslancev, deželna vlada bo imela po letu 2015 namesto devet le še šest do osem članov, iz 48 oddelkov urada deželne vlade jih je nastalo 16 (in devet strokovnih oddelkov), za polovico se je zmanjšalo število predstojnikov oddelkov, do leta 2015 bo imela deželna uprava 700 manj zaposlenih. Število okrožij sta s 17 zmanjšala na 13 in zaprla sedem od 22 okrožnih sodišč.

Konec januarja sta javnosti predstavila, kako napreduje reforma občin. »V začetku tega zakonodajnega obdobja leta 2010 je imela Štajerska še 542 občin in tako v primerjavi z drugimi avstrijskimi deželami najbolj razdrobljeno strukturo,« je dejal Voves. Leta 2015 bo na avstrijskem Štajerskem le še 285 občin, povprečno število prebivalcev na občino se bo s 1754 dvignilo na 3342. Avstrijsko povprečje je sicer 2840 prebivalcev na občino.

»S to reformo bo dežela končno odpravila slabosti, ki izhajajo iz prevelike razdrobljenosti, močnejše občine bodo pomenile močnejše regije, s tem pa bomo preprečili selitev ljudi v mestna središča in ohranili delovna mesta,« je prepričan Voves, ki je poudaril, da se želi prostovoljno združiti kar 207 občin. Leta 2010 je bilo v deželi še 77 občin, ki so imele manj kot petsto prebivalcev, dvesto je bilo takšnih, kjer število prebivalcev ni preseglo številke tisoč. Večina manjših občin, kljub že omenjenemu prispevku države, z denarjem, ki ga imajo na voljo, ni sposobna izpolniti nalog, ki jim jih nalaga zakonodaja. Izračuni kažejo, da bi avstrijska Štajerska z združevanjem občin letno prihranila okoli 40 milijonov evrov.

Grki: Po 15 letih 5450 občin manj

Model se pri tem naslanja na švicarske izkušnje, kjer so v okviru reformnega dialoga, ki se je začel leta 1997 v kantonu Luzern, zmanjšali število občin s 107 na 78. Pri ocenjevanju uspeha projekta pet let pozneje se je pokazalo, da so prebivalci združevanje občin ocenili kot pozitivno, saj sta se po njihovem izboljšali profesionalnost uprave in kvaliteta občinskih storitev. Pozitivne finančne posledice so se pokazale v znižanju neto zadolžitve na posameznega občana, Švicarji so ocenili, da je združevanje občin uspešen recept za trajnostno saniranje občinskih proračunov.

Podobno so razmišljali tudi Grki, ki so leta 2010 sprejeli Kallikratisov program. Njegov cilj je bil reformirati lokalno upravo, privarčevati in zmanjšati birokracijo. Grki so obsežno upravno reformo sprejeli že leta 1997, tako imenovani Kapodistriasov program. Z njim so ukinili province in število občin zmanjšali s 5775 na 1033. S Kallikratisovim programom, ki je začel veljati 1. januarja 2011, so – že pod pritiskom krize in pogojevanja trojke – to število zmanjšali na 325.

Vsak otok, z izjemo največjih dveh, Krete in Evboje, ima le eno občinsko upravo. Namesto 54 prefektur so ustanovili 13 samostojnih upravnih regij in za polovico zmanjšali število voljenih in plačanih funkcij, kot so župani, prefekti in njihovi svetovalci. Grki načrtujejo, da bodo s to reformo letno prihranili 1,8 milijarde evrov.