Svinčena kupčija ali zakaj se dr. Žerjav razburja.

Že mesece se je po Ljubljani šušljalo o korupcijskih aferah, s katerimi da je v zvezi prodaja svinca. Pri tem so se imenovala razna imena in se je namigavalo na različne ustanove, ki da utegnejo biti indirektno v zvezi s prodajo svinca. Dejstev pa nihče ni vedel povedati, dokler ni na občnem zboru Jadranske banke dne 27. maja njen ravnatelj g. Čiro Kamenarović iznesel stvari, ki so v vsej javnosti, tako v Ljubljani, kakor v Zagrebu in Belgradu in drugod naravno povzročile velikansko senzacijo. Mi smo, kakor skoro vsi dnevniki brez razlike strankarske pobarvanosti beležili poročilo g. Kamenarovića.

G. Kamenarović je imenoval v zvezi s svojimi različnimi obdolžitvami med drugimi imena dr. Žerjava kot »politika in narodnega poslanca« in g. Praprotnika, prejšnjega ravnatelja »Jadranske banke«. Pri celi stvari se je najbolj razburil g. dr. Žerjav, ki daje v včerajšnjem »Jutru« tozadevna pojasnila in naznanja: »Prišel sem v Ljubljano, da osebno izjavim državnemu pravdniku zahtevo, da uradno kazensko preganja po § 104 s.k.z. ravnatelja Jadranske banke g. Kamenarovića, ki me je na občnem zboru banke v neznano kje tiskanem poročilu žalil kot državnega funkcionarja, da sem zlorabljal svojo uradno oblast proti Jadranski banki.« Hkrati naznanja užaljeni g. dr. Žerjav, da zahteva od državnega pravdnika, da ta preganja razširjevilce Kamenarovićevega oberkovanja, to je ljubljanske dnevnike »Slovenca«, »Jugoslavijo« in »Slov. Narod«. (...)

Mi se ne moremo iznebiti vtisa, da hoče g. dr. Žerjav pozornost javnosti v glavnem obrniti na stvar, ki ne igra v celi aferi glavne vloge. Kolikor moremo razvideti iz obdolžitve g. Kamenarovića, ne gre zato, da se je kupčija s svincem, sekvestriranim od države, sploh sklenila, ampak zato, kako se je izvrševala, češ da je bil za nekoliko milijonov oškodovan Propagandni fond, kakor Upravna komisija tehniško-visokošolskega fonda za milijonske iznose. Dr. Žerjava pri tem dolži samo, da je interveniral v korist odpuščenih gg. A. Praprotnika in dr. Kavčnika; nadalje trdi g. dr. Kamenarović, da je bil del dobička iz kupčije s svincem namenjen demokratski stranki, priznava, da iz knjig zavoda ni razvidno, da bi se bila demokratska stranka kot taka okoristila s tem denarjem, pač pa ugotavlja, da so ta denar dvignili ožji pristaši politike dr. Žerjava. (...)

Tudi način, kako se brani g. dr. Žerjav, iznenadi. Človek bi mislil, da bo dr. Žerjav rekel: Odložim ministrski portfelj in potem kot užaljen človek in ne kot javni funkcionar stopim pred sodišče in se pogledava tam iz oči v oči z g. Kamenarovićem. Kaj še! Posluži se drž. pravdnika za preganjanje po § 104 srbskega krivičnega zakona. (...) Žerjavove pristaše je cela afera silno razburila; dr. Kukovec sklicuje za četrtek »važno sejo načelstva JDS«, roti v včerajšnjem uvodniku »Jutra« vse demokrate, naj se ne dajo begati in naj vztrajajo v svojem neomajnem zaupanju napram dr. Žerjavu in javlja začudenemu svetu, »da se sistematično pripravlja ustanovitev nove konservativne, strogo kapitalistične organizacije v Sloveniji,« seveda politične. (…) Če je za to afero tudi politična stran, kar trdita gg. dr. Žerjav in dr. Kukovec, g. Kamenarović pa to zanikuje, je postranskega pomena. Za nas je zadeva predvsem moralnega in nacionalnega pomena, o čemer bomo seveda še izpregovorili.

Slovenec, 31. maja 1922

Čegava odgovornost?

(...) Pred dvemi leti je dr. Žerjav kot predsednik deželne vlade izvršil večmilijonsko kupčijo z nekim koroškim svincem. Dobiček je šel v dobro Propagandnemu fondu za Koroško, deloma pa denarnim zavodom, ki so dali za kupčijo kredit na razpolago. Med temi je bila tudi Jadranska banka. Do tu je vse v redu.

Ravnatelj Jadranske banke je bil Avgust Praprotnik, sedaj ravnatelj Slavenske banke v Zagrebu. Ta je bil najožji pristaš dr. Žerjava, ki je izrazil željo, naj dobi od tega denarja en milijon kron tudi demokratska (liberalna) stranka, za kar je menda upravni svet kot gospodar banke vedel. Toda iz knjig je pa sedaj dokazano, da so ožji prijatelji s pomočjo g. Praprotnika brez vednosti upravnega sveta skrivaj dvignili tri milijone, 137 tisoč 515 kron – torej so dvignili dva milijona več, kot je bilo dovoljeno od upravnega sveta. Vse to je spravil sedaj na dan ravnatelj Kamenarović (Črnogorec), ki je seveda Praprotnika zato že lansko leto spodil iz službe.

Pa vse to bi nas ne brigalo, ko ne bi ti ljudje, katerim bi bili macedonski hajduki veliko prečastna družba, bili postavljeni voditelji slovenskega ljudstva. Če osirotelim otrokom in njihovemu premoženju postaviš sebičnega, krivičnega in brezvestnega variha, si spravil sirote ob premoženje. Varihi Slovenije, njenega gospodarstva, kulture in svobode so sedaj ti ljudje – liberalni in samostojni voditelji. (...) Naš naslov se glasi: Čegava odgovornost? (...) Glavno odgovornost pa nosijo tisti, ki so te ljudi postavili za varihe slovenskega ljudstva. In to smo mi sami, ki se danes zgražamo nad to brezvestnostjo in se za glavo prijemamo. Ali nismo pri volitvah nad vse pridno metali krogljic v njihove skrinjice, ter slepo drli za njihovimi lepimi obljubami? In še danes jih je mnogo, premnogo med liberalci in samostojneži, ki preklinjajo politiko svojih voditeljev, ki so spravili vsa naša gmotna in duševna aktiva v propad – ko pa bodo prišle volitve, bodo mirno postavili iste ljudi na čelo slovenskemu narodu. Le prijemajmo se za glavo – radi svoje lastne slepote.

Domoljub, 7. junija 1922

Vir: Dušan Nećak, Božo Repe, Kriza: svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let, Ljubljana 2008