Znanstveniki so si pomagali z enako tehniko, kot so jo uporabili leta 1996 pri prvi klonirani ovci Dolly. V jajčno celico, iz katere so prej odstranili DNK, so vsadili genski material iz odrasle celice. Rezultat tega so bile človeške embrionalne matične celice, ki se lahko razvijejo v katerokoli vrsto človeških celic, ki jih je sicer prek dvesto.
V primeru Dolly so kloniranim celicam dovolili nadaljnji razvoj v zarodek in nato dejansko žival, Milatipov pa zatrjuje, da njegov napredek s človeškimi celicami ni namenjen proizvodnji človeških klonov, temveč nastanku embrioničnih matičnih celic, ki jih lahko kasneje manipulirajo in pridobijo srčne, živčne ali druge tipe celic, s katerimi bi lahko v prihodnosti popravljali poškodbe ali zdravili bolezni.
Znanstveniki so dosežek označili za preboj v celičnem raziskovanju, od tega pa si obetajo razvoj novih oblik zdravljenja številnih doslej neozdravljivih bolezni, denimo Parkinsonove bolezni, multiple skleroze in bolezni srca.