Gospod Simpson, ko nekdo zmaga na vseh sedmih tekmah, ne moremo več govoriti o presenečenju.

Če bi mi pred prvenstvom kdo rekel, da bomo zmagali na vseh sedmih tekmah, bi ga vprašal, ali je spil preveč piva. Zelo veliko smo morali delati, da smo naposled prišli na to raven, za kar potrebuješ ogromno odrekanja. Do zdaj se nam je v Stockholmu prav vse izšlo po načrtih, včasih pa je meja med uspehom in neuspehom zelo tanka. Imeli smo tudi nekaj sreče, da so se tekme obrnile v naš prid. Vedno smo našli način, kako v zaključku obračunov odigrati odgovorno. Lani smo prav tako igrali dobro, a veliko izgubljali. Tako je v športu. Ko pridejo na vrsto porazi, ne smeš obupati, ampak slediti jasnim ciljem. Ne smeš gledati preveč naprej, kaj se bo zgodilo čez tri, štiri dni. Živeti moraš le za naslednjo tekmo. Vem, da to ni ravno najboljši odgovor za novinarje, a ne znam razložiti drugače, kot da rečem, da moraš iti korak za korakom. To še posebno velja za takšne ekipe, kot je Švica. Vse mora biti popolno, da nam lahko uspe. Sedem tekem in sedem zmag se sliši sijajno, a prav nič ne bi bilo narobe, če bi zmagali štirikrat ali petkrat. Pomembna je zgolj uvrstitev v četrtfinale. Veseli me, da tudi navijači čutijo ta uspeh in se veselijo z nami.

Švica igra moderen hokej predvsem zaradi vaših zamislih. Ali kot Kanadčan bolj simpatizirate s severnoameriškim načinom?

Že res, da sem Kanadčan, a sem v Evropi že zelo dolgo. Moj stil treniranja ni tipično kanadski. Lahko rečem, da sem vnesel pozitivnega duha v slačilnico in da mi veliko pomeni motivacija. Sistem švicarske igre je mešanica vsega, kar sem se naučil v karieri. Zdaj sem tri leta selektor Švice in vidimo lahko, da se je moštvo dobro odzvalo na moje prijeme, je pa vse skupaj trajalo nekaj časa. V življenju ničesar ne moreš narediti čez noč, verjel pa sem, da ima švicarska reprezentanca izjemen potencial, ki ga je treba izkoristiti.

V četrtfinalu boste igrali s Češko, izognili pa ste se Kanadi in Švedski. Vam to ugaja?

Odgovor je pritrdilen. Kanada in Švedska sta izjemni reprezentanci. Švedi so gostitelji, Kanadčani pa imajo v svojih vrstah izjemne posameznike. Za nas je vsekakor prednost, da smo se jim izognili. Upam, da bomo to znali unovčiti.

Zanimivo, da Kanada ni osvojila vseh treh točk zgolj proti Švici in Sloveniji.

To je odlična novica za vašo reprezentanco. Všeč mi je bila igra Slovenije na tem prvenstvu, kar sem povedal tudi na tiskovni konferenci po medsebojni tekmi. Lahko ste zelo ponosen narod, saj je slovenskemu hokeju uspel izjemen met z uvrstitvijo na olimpijske igre, prav tako pa tukaj na Švedskem niste razočarali. Seznanjen sem, da v Sloveniji nimate ravno veliko ledenih površin, zato je še bolj navdušujoče, kakšna kariera je uspela superzvezdniku Anžetu Kopitarju. Njegov oče Matjaž dobro dela kot selektor. Zelo ga cenim.

Toda vseeno je Slovenija izpadla.

Res je. Takšen je pač sistem tekmovanja. Vaša ekipa se vsako leto seli iz elitnega razreda v divizijo I in obratno. Spomnite se, podobno je bilo s Švico pred petnajstimi, dvajsetimi leti. Bili so vzponi in padci, potem pa so prišle sezone, ko je Švica postajala stalna partnerica v skupini A. To mora biti tudi vaš cilj.

Vas presenečajo tesni izidi na letošnjem šampionatu?

Ne, prav nič. Vsakdo lahko premaga vsakogar. Francija je spravila na kolena Rusijo, Slovenija je prisilila Kanado celo v podaljšek. To je način, ki naredi hokej še zanimivejši. Če so v športu razmerja enakovredna, lahko privrženci na tribunah še bolj uživajo.