Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) po prenehanju kopanja premoga in odprodaji zalog še intenzivneje doživlja agonijo pomanjkanja finančnih sredstev iz državnega proračuna. Že maja lani so namreč z zakonom o uravnoteženju javnih financ do konca zapiralnih del leta 2015 izgubili dve tretjini predvidenih sredstev, tako da bodo namesto 66 prejeli 22 milijonov evrov. »Ta sredstva seveda v nobenem primeru ne zadoščajo za preživetje, kaj šele za normalno nadaljevanje in dokončanje vseh aktivnosti postopnega zapiranja RTH,« je poudaril Aleš Berger, direktor RTH. Po prenehanju kopanja premoga namreč vsi stroški, vključno s plačami zaposlenih, bremenijo proračun zapiralnega dela, ki ga financira država.
Vse upe še vedno polagajo v Brnico
Zato je vodstvo RTH spisalo več scenarijev, vse s ciljem iskanja možnosti nadaljnjega poslovanja družbe. Vključujejo znižanje stroškov na vseh segmentih poslovanja ter upočasnjeno dinamiko izvajanja zapiralnih del, predvsem na področju ekološke in prostorske sanacije, reprogramiranje obstoječih posojil s podaljšanjem roka vračila po letu 2015, za kar bo po Bergerjevih besedah treba pridobiti državno poroštvo ali drug, za banke upnice ustrezen instrument zavarovanja, prodajo poslovno nepotrebnega premoženja in hčerinskih družb ter odprtje rudnika Brnica, s čimer bi si zagotovili dodaten vir sredstev. Projekt odpiranja rudnika Brnica je tesno povezan s Termoelektrarno Trbovlje (TET) in njenim obratovanjem na dolgi rok. Premog iz domačega rudnika namreč predstavlja vsaj polovico potrebne količine cenovno najugodnejšega energenta, je pojasnil Berger. Dejal je, da so projekt Brnice večkrat skupaj z razvojnimi programi TET predstavili tako predstavnikom države in HSE kot tudi lastniku TET, vendar je ključni problem vlagatelj, ki bi moral zagotoviti sredstva za prenovo kotla in za odprtje rudnika. V njem bi sicer po Bergerjevih besedah lahko v prihodnjih 20 letih izkopali 310.000 ton premoga na leto, da bi bil rentabilen, pa bi ga morali prodajati po 2,6 evra za gigadžul energenta.
Trenutno je v RTH zaposlenih še 280 ljudi, letos naj bi jih razrešili 63, v primeru odprtja rudnika Brnica pa bi jih lahko tja prezaposlili še 100. Tako bi konec leta v matični družbi ostalo še 120 zaposlenih, kar bi bistveno olajšalo tudi položaj v prihodnjih letih, je prepričan Berger. »Če novega rudnika ne bo, bo razreševanje kadrovske problematike izredno težavno, saj je glede na starostno strukturo zaposlenih možnosti za upokojevanje izredno malo, glede na slabo gospodarsko situacijo v Zasavju pa je zelo malo priložnosti tudi za prezaposlovanje,« je bil jasen Berger.
Tako so v družbi zaradi vseh tegob in na podlagi možnih scenarijev izdelali nov srednjeročni program za obdobje 2012–2015, ki ga mora sprejeti vlada, saj bo služil kot podlaga za črpanje proračunskih sredstev. Letos je za RTH predvidenih 5 milijonov evrov, samo upajo pa lahko, da se ne bo ponovila lanska zgodba, ko so 6,8 milijona evrov iz državne blagajne prejeli šele tik pred koncem leta in so se morali zaradi tega med letom še dodatno zadolževati.
»Vsa sredstva smo porabili namensko in učinkovito«
Z zaostrovanjem finančnih razmer so bili zasavski rudarji večkrat tudi tarča očitkov, da so milijone, ki so jih prejeli v okviru leta 1999 sprejetega zakona o postopnem zapiranju RTH, porabili neučinkovito. Berger je dejal, da o tem največkrat govorijo tisti, ki to uporabljajo v različne politične namene, projekt postopnega zapiranja pa poznajo pomanjkljivo oziroma ga sploh ne.
»Pred sprejetjem zakona je bila namreč izdelana ocena stroškov postopnega zapiranja RTH, ki je znašala 260 milijonov evrov, dokument pa sta revidirali neodvisni strokovni instituciji, ERICO Velenje in Montan Colsulting GMBh iz Nemčije,« je pojasnil prvi mož RTH. Poudaril je, da je realno oceno stroškov dokazala tudi praksa. Poleg tega njihovo delo in porabo sredstev ves čas nadzirajo neodvisne strokovne institucije, ki jih sprejema vlada oziroma pristojno ministrstvo. »Torej so bili vsi dokumenti, tako planski kot izvedbena poročila, obravnavani in sprejeti na najvišji ravni, kar je dovolj trden dokaz, da ne gre za kakršno koli nenamensko in neučinkovito rabo sredstev,« je bil odločen Berger.
Čakanja so siti tudi rudarji
Cincanja države – na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo in prostor niso odgovorili niti na naša vprašanja o usodi RTH – so siti tudi zaposleni, ki trepetajo za svoje službe in prihodnost. Nedavno jih je obiskal celo minister za infrastrukturo Samo Omerzel, a jim konkretnih odgovorov ni ponudil. Zaposleni sicer zahtevajo od ministrstva, da do konca meseca sprejme temeljne odločitve, rudarjem zagotovi pogoje za uspešno zapiranje rudnika in omili škodljive posledice zapiranja delovnih mest v rudarstvu. Od vlade zahtevajo, da se čim prej opredeli do novega srednjeročnega programa, ki mora vključevati prioritetni značaj izvajanja in financiranja kadrovsko socialnega programa RTH, ter da čim prej sprejme odločitev o nadaljevanju pridobivanja premoga v Zasavju in s tem povezano konkurenčno termoproizvodnjo. Na dolgi rok pa sindikat, ki ga vodi Anton Lisec, zahteva poroštva za odplačilo kreditov, najetih pri bankah, za izvajanje programa zapiranja rudnika, podaljšanje izvajanja zakona o postopnem zapiranju RTH zaradi drastičnega zmanjšanja sredstev z varčevalnim zakonom in takojšnjo odločitev glede odprtja rudnika Brnica.
