Po zaslišanju predstavnika civilne iniciative za zeleni Vič Slavka Marolta in direktorja družbe Velinvestment Uroša Slivnika je sodnica Vanja Klavora presodila, da ima na voljo dovolj podatkov, da presodi, ali je Marolt z izrazi »liechtensteinska poštna nabiralnika«, »ekološki terorizem« ter »ekološko barbarstvo in vandalizem« resnično okrnil ugled in dobro ime družbe Velinvestment. Sodnica je odločila tudi, da ne potrebuje pričanj vseh preostalih oseb, ki sta jih predlagali obe sprti strani. Med predlaganimi pričami je bil sprva naveden tudi prokurist družbe Mihael Karner, a je odvetnik Velinvestmenta pozneje ta predlog umaknil.
Slivnik je na sodišču potožil, kako so sporni izrazi vplivali na družbo Velinvestment. »Veljali smo za investitorja, ki bo uredil zanemarjen del Ljubljane, in bili smo zanesljiv poslovni partner. Zdaj, ko omenim, s čim se ukvarjam, se ljudje spomnijo časopisnih člankov,« je povedal Slivnik.
Čeprav v času iskanja potencialnih kupcev za prostore v Velinvestmentovi Urbani oazi družba še ni imela veljavnega gradbenega dovoljenja, niti ni bil sprejet občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja, je slednja že iskala poslovne partnerje. »Za podpis pisma o nameri ne potrebujemo dovoljenja,« je pokomentiral Slivnik in pojasnil, da so zaradi Maroltovih očitkov izgubili tako kupca za vrtec, ki naj bi ga zgradili v sklopu soseske, in gostinski prostor.
Ohladili naj bi se tudi odnosi z občino
»Sprva so bili odnosi z ljubljansko mestno občino človeški, potem pa vedno bolj hladni. Vedno težje se je bilo pogovarjati o tem projektu,« je še povedal Slivnik. Dodal je, da naj bi očitke o »spregi« med mestno občino in Velinvestmentom nekateri razumeli, kot da je družba podkupila mestne funkcionarje in uslužbence, zato naj bi bilo slednjim neugodno, ko so morali sodelovati s predstavniki družbe.
Od kod Slivniku ideja, da je Marolt namigoval, da je Velinvestment podkupil koga ne mestni občini, predstavnik civilne iniciative ni vedel. »Tega nisem niti približno nikoli rekel, ker bi za tako izjavo potreboval 110 dokazov,« je dejal Marolt. Poudaril je, da pri dajanju izjav za medije nikoli ni imel namena zaničevati družbo Velinvestment, temveč da si je kot predstavnik civilne iniciative zgolj prizadeval za ohranitev gozdička ob Jamovi cesti in za gradnjo, ki bi bila v sozvočju z naravo. Dodal je še, da ga niso zanimala imena investitorjev, ker bi »enako ravnal, če bi bila namesto Velinvestmenta investitorica katera koli druga gradbena družba«.
Enigma s poslovnimi prostori
Na vprašanje, zakaj je Velinvestment in družbo Nipl, ki nameravata skupaj zgraditi sporno sosesko na Viču, poimenoval »liechtensteinska poštna nabiralnika«, je Marolt enostavno odgovoril, da so ju tako poimenovali v dveh medijih, on pa je to ime povzel. Ob tem velja omeniti, da je tudi Slivnik potrdil, da imata družbi resnično na poslovnem naslovu le nabiralnika. A po njegovem mnenju uporaba tega izraza implicira, da je z družbami, ki imajo namesto poslovnih prostorov nabiralnik, nekaj narobe. »Velinvestment je projektna firma, ki se ukvarja z enim zemljiščem in kot taka nima poslovnih prostorov, kar pa ne pomeni, da je s tem kaj narobe,« je zagotovil Slivnik, nekoliko pozneje pa zatrdil, da družba, ki jo zastopa, ima poslovne prostore, le da ti niso v lasti Velinvestmenta.