Glede dosežkov Slovenije na svetovnem prvenstvi velja rek, da je po toči zvoniti prepozno. Fantje so igrali maksimalno, kot so pač lahko. Z igro, kakršno so prikazali v olimpijskih kvalifikacijah v Vojensu, bi lahko obstali v elitni skupini.

Glede selektorja in njegovega sina Gašperja sem mnenja, da ima selektor svoje videnje in pravico sestaviti ekipo, kot misli, da je prav. Ni problem to, da je bil Gašper Kopitar član reprezentance na svetovnem prvenstvu, temveč to, s kom je igral v napadu.

Prihodnje leto Slovenijo čakajo najprej olimpijske igre, nato svetovno prvenstvo divizije I. To je lahko zelo nevarna zadeva, kajti treba se bo vrniti med elito. Napačno bo, če bo poudarek le na olimpijskih igrah. Fantje imajo srce, Sabolič je, na primer, igral z zlomljenim rebrom. Prihodnje leto bodo reprezentanti za leto dni bolj izkušeni, morda bodo imeli več predrznosti za doseganje zadetkov in manj strahu pred renomiranimi tekmeci. Letos se je pač zgodilo, kar se je. Sicer pa smo vedno na robu elitne skupine: enkrat izpademo, drugič se vrnemo. Upam, da nam prihodnje leto spet uspe povratek.

Neučinkovitost je bila zagotovo eden od problemov. Veliko razočaranje sta tretji in četrti napad, tudi drugi napad je imel ogromno neizkoriščenih priložnosti. Urbas je šele proti Kanadi potrdil kakovost. En vrhunski napad je premalo, da bi premagovali najboljše ekipe. Glede tega je treba nekaj narediti. Morda bo na naslednjem tekmovanju drugače, kot je bilo v Vojensu, ko sta brata Rodman dodala določeno kakovost. Treba je omeniti še vratarja Gračnarja, kajti nisem videl potrebe, da je bil le tretji vratar. Bolje bi bilo, če bi bil drugi.

Zvone Šuvak je slovenska hokejska legenda, v dresu nekdanje Jugoslavije je na 155 tekmah dosegel 129 golov.