Brežice. Akcijo koordinirajo z Andragoškega centra Slovenije, kjer vseživljenjskemu učenju pripisujejo velik pomen tako za izboljšanje zaposlitvenih možnosti iskalcev zaposlitve kot tudi za siceršnje lažje soočanje z ovirami v vsakdanjem življenju. Vodilne teme letošnjega tedna vseživljenjskega učenja se navezujejo na različna vprašanja iz ekologije, letos bodo imele prednost vode, v igri bodo tudi teme s področja državljanskih pravic (leto 2013 je razglašeno za evropsko leto državljanov), ohranjanja kulturne dediščine, uveljavljanja trajnostnega razvoja, medgeneracijske solidarnosti, znanja, potrebnega za zaposlovanje, veliko izobraževanj in delavnic bo namenjeno tudi dejavnostim ljudi v tretjem življenjskem obdobju.
Prednost učenju spretnosti iskanja zaposlitve
Za začetek smo obiskali dva dogodka. V prostorih brežiške enote območnega zavoda za zaposlovanje smo med poslušanjem nasvetov, kako sestaviti takšno prošnjo za zaposlitev, ki bo pritegnila pozornost delodajalca, zmotili skupino desetih udeleženk. Ena izmed njih iz Brežic, ki je doslej v »lastni režiji« napisala že kar nekaj prošenj, je prireditev pohvalila, rekoč, da veliko ljudi sodobnih oblik pisanja prošenj in predstavljanja lastnih spretnosti ne obvlada, pri čemer je posebej izpostavila to, da si je njihova svetovalka Karmen Prestor pripravljena vzeti čas, da vsako njihovo prošnjo, namenjeno delodajalcem, pred oddajo pregleda, jih opozori na napake in jim še kako drugače svetuje. »Na ta način pridobimo nekaj več samozaupanja, čeprav dvomi vendarle ostanejo. Zlasti ob zavedanju, da posamezen delodajalec za vsako razpisano delovno mesto prejme kopico prošenj in kadar ne dobimo odgovorov,« nam je zaupala ena izmed udeleženk. Koliko bolj ali manj neukim ali ne zadosti spretnim iskalcem zaposlitve ob hkratnem pomanjkanju pozitivne samopodobe in samozavesti pomeni nasvet svetovalke, nam potrdi Prestorjeva, ki bo morala v teh dneh pregledati in oplemenitene z nasveti vrniti kar 97 prošenj za zaposlitev. Zatrdila nam je, da je z odzivnostjo udeležencev zadovoljna.
V krški srednješolski center smo se napotili na delavnico izdelovanja origamijev. Organizatorka delavnice Andreja Radetič nam povedala, da si med letošnjim tednom vseživljenjskega učenja na tehnično usmerjeni šoli z različnimi delavnicami posebej prizadevajo spodbuditi dijake tudi k ustvarjanju na področju kulture, čeprav glede udeležbe še ni pravega odziva. Radetičeva pravi, da bodo pri tej usmeritvi kljub temu vztrajali. Tudi delavnice izdelave origamijev, tisoč let stare japonske umetnosti zgibanja papirja, so se se podobno kot jutranjega izobraževanja v Brežicah udeležile samo predstavnice nežnejšega spola.
Vključujejo se večinoma ženske
Nataša Kršak, direktorica Ljudske univerze Krško, ki je v omenjeni vseslovenski projekt kot koordinator dogodkov v regiji vključena vseh 18 let, je dejala, da se pravzaprav v večino oblik neformalnega izobraževanja, kot so razne delavnice ročnih del, jezikovni tečaji, likovni tečaji in podobno, vključujejo pretežno ženske. Le tu in tam je predvsem pri računalniškem opismenjevanju zrelejših generacij videti kakšnega moškega. Ravno spoznavanje osnov uporabe računalnikov med srednjo in starejšo generacijo zadnja leta predstavlja pravi hit. Kršakova pove, da so po letu 2011 v regiji v tej smeri usposobili približno 300 takšnih, ki jim je računalnik do tedaj predstavljal veliko neznanko, medtem ko drugo mesto glede na odziv znanja željnih predstavljajo jezikovni tečaji. Pri tem poudari, da opravljena neformalna izobraževanja lahko predstavljajo tisti jeziček na tehtnici, zaradi katerega se delodajalec odloči, da bo službo ponudil tistemu z nekoliko širšim obzorjem.
Nekdanja vloga ljudskih univerz, ki so bile še v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja nosilke formalnega poklicnega in visokostrokovnega izobraževanja ob delu, se je zlasti v zadnjih desetih letih zelo spremenila. Njihovo vlogo so na tem področju prevzele redne srednje šole in fakultete, ki jih je danes najti skorajda v vsakem mestu, tako da sami trenutno premorejo le še en oddelek osnovne šole za odrasle z 12 učenci, ki so se za to dodatno obliko izobraževanja zvečine odločili na prigovarjanje delodajalcev ali zaposlitvenih svetovalcev. Do denarja za delovanje ljudske univerze danes pridejo v glavnem prek različnih državnih ali evropskih razpisov.
