Nagradno vprašanje: je lažje premagati številko ena svetovnega tenisa Novaka Đokovića ali omrežiti teniško lepotico Marijo Šarapovo? Edini, ki pozna točen odgovor na to vprašanje, je Grigor Dimitrov. Kdo? Teniški zvezdnik iz Bolgarije, nekoč že številka ena med mladinci, ki mu je uspelo oboje. Čeprav je njegovo dekle – do nedavna je bil njen ljubimec slovenski košarkar Saša Vujačić – pet let starejše, ga to sploh ne moti, da ga ima resnično rada, pa potrjuje tudi darilo, ki mu ga je namenila pred dnevi po veliki zmagi v Madridu: odpeljal se je namreč s čisto novim porschejem 911, vrednim 105.000 ameriških dolarjev.

Enaindvajsetletnemu Bolgaru je bilo namenjeno, da bo velika teniška zvezda. Njegov oče Dimitar je namreč teniški trener, športne gene pa ima tudi mama Maria, sicer športna učiteljica in nekdanja odbojkarica. Teniški lopar je tako prvič prijel pri vsega treh letih, pri petih pa je tenis igral že vsakodnevno. Mladostniška leta je preživel v Parizu, kjer ima prebivališče še danes, pa čeprav francoščine ne obvlada. Ko je pri 14 letih postal evropski prvak, leto kasneje pa z zmago na Orange Bowl še neuradni svetovni prvak, so se zanj ogreli številni sloviti trenerji, najprej Španec Pato Alvarez, ki je nekdaj treniral tudi Škota Andyja Murraya in je za Bolgara dejal, da je najboljši 17-letnik, kar jih je kdaj treniral. Desničar, ki ga zavoljo sloga igre in enoročnega bekhenda mnogi primerjajo z najboljšim vseh časov, Švicarjem Rogerjem Federerjem (oba nosita tudi isto športno obutev znamke Nike), je muhaste nravi in je trenerje menjal pogosteje kot spodnje hlače. Petra Lundgrena, ki je med drugim skrbel tudi za Marata Safina in Federerja ter je zanj dejal, da je boljši kot zmagovalec 17 turnirjev za veliki slam pri isti starosti, je junija 2010 zamenjal z Avstralcem Petrom McNamaro, v začetku lanskega leta ga je nato prevzel Patrick Mouratoglou, od konca leta pa nad njim bdi švedska trojica Norman-Kulti-Tillström.

Zase pravi, da ga ob športu zanimajo tudi avtomobili, računalniki in ure, kljub mladosti pa je najuspešnejši bolgarski teniški igralec vseh časov – kot prvi Bolgar je lani zaigral na olimpijskih igrah na sveti travi Wimbledona – in tudi edini, ki je s turnirskimi nagradami doslej zaslužil več od enega milijona dolarjev (natančneje 1,36). Toda izzivov mu ne manjka, saj še nima zmage na pomembnejšem turnirju serije ATP, njegova najboljša uvrstitev pa je finale, v katerega se je uvrstil letos v Brisbaneu v Avstraliji, potem ko je zapored ugnal Briana Bakerja, Milosa Raonica, Jürgena Melzerja in Marcosa Baghdatisa ter nato priznal premoč Murrayu. Veliko pa mora popraviti še v sami igri, predvsem pri gibanju in fizični pripravljenosti, njegova slabost je tudi vračanje servisa. Včasih pa se tudi prehitro razburi, kot se mu je primerilo leta 2010 na challengerju v Helsinkih, ko je po porazu z obema rokama porinil glavnega sodnika in na glas izrekel nekaj kletvic, a so ga kaznovali le denarno z vsega 2000 evri.

Če vas morebiti zanima, kaj je bil vzrok njegovega uspeha proti Srbu Đokoviću, navaja (vsaj) dva razloga: prvi je lopar wilson pro staff six.one 95, s katerim je uspešen z osnovne črte, drugi pa nasvet dekleta, ki pa ga ne želi izdati, a sam pravi, da besed nikoli ne bo pozabil in bo Rusinji zanje večno hvaležen. Je pa zato na twitterju sprožil številna ugibanja, kaj dejansko mu je rekla. Nekdo je tako zapisal: »Če ne boš zmagal, ne bova seksala.« Spet drugi: »Pa saj ne igraš proti Sereni Williams, Novaka lahko zlahka premagaš!« In še tretji: »Zmagaj in vsako leto do konca življenja ti bom podarila porscheja.«

Postavnega 1,88 metra visokega in 77 kilogramov težkega Bolgara pa čaka še dolga in trnova pot, da ponovi uspehe iz mladostniških let, ko so mnogi v njemu videli tudi profesionalno številko ena na svetu in se ga je zavoljo mnogih lovorik oprijel vzdevek G-force (sila težnosti). V veliko motivacijo so mu lahko tudi besede številke ena Đokovića, ki je po porazu priznal: »Bil je boljši, zato mu čestitam.« Če mu bo šlo vse v skladu z željami, bodo dvoboji z najboljšimi postali del njegovega teniškega vsakdana.