Robert, najbrž je poraz proti Švedski podobno grenak kot na večini tekem v Stockholmu?

Z vidika končnega rezultata res, z igro pa smo lahko zopet zadovoljni. Žal se nam vselej dogajajo napake na enak način, saj ne uspemo zadeti. V zadnji tretjini smo si ustvarili celo večje število zrelih priložnosti kot ugledni tekmec, vendar plošček ni in ni hotel v mrežo. To je naša velika napaka na tem prvenstvu nasploh.

Da ste se dobro upirali Švedom, pove že odziv s tribun, ko je občinstvo glasno žvižgalo domači reprezentanci.

V Globe Areni sem že igral in vem, kakšna je reakcija s tribun, če domačemu moštvu ne gre vse po načrtih. Tu je izjemno zahtevno občinstvo, ki se zelo dobro spozna na hokej. Žvižgi na tekmi s Slovenijo so dosti pomenili.

Vas je presenetil še ne 20-letni Luka Gračnar, ki je zablestel v polnem sijaju?

Sploh ne. Vemo, da je velik talent. Že večkrat je dokazal, da ogromno obeta, zato sem zelo vesel zanj, da mu je uspela odlična predstava. Igralci v polju smo mu skušali pomagati na najboljši možni način, da je imel delo vsaj malce olajšano. S svojimi obrambami nam je prav gotovo dal dodatno energijo. Vratar, ki brani na tako visoki ravni, lahko svoje soigralce le še spodbudi k večji borbenosti in zagnanosti. Še bolj smo imeli v zavesti, da ga ne smemo pustiti na cedilu.

Proti Švedski ste stopnjevali ritem in bili v zadnji tretjini boljši. Ste imeli v uvodu preveč spoštovanja do nasprotnika, ki vas je pometal po ogradi?

Vedeli smo, da bodo v tekmo krenili zelo agresivno in z igro na telo. Med odmorom smo se zmenili, da moramo nastopiti bolj suvereno, da se ne smemo kar tako pustiti. Na ledu smo odgovorili na pravi način, a kot sem že dejal, zares škoda, da nismo zadeli. Če bi znižali zaostanek na 1:2, bi bilo prav gotovo še zelo zanimivo.

Kaže, da se bo elita to pot izmuznila iz rok. Zelo obžalujete veliko zapravljeno priložnost?

Za nazaj ne moremo nič več popraviti. Pokazali smo, da lahko igramo z vsemi, a manjkala je pika na i. Morda več izkušenj pri doseganju golov. No, na zadnji tekmi prvenstva s Kanado bomo vsekakor skušali dati vse od sebe. Kot pravijo soigralci, ne bomo se predali do konca. Bomo videli, morda se nam kaj posreči ali odpre v napadu.

V Stockholmu veliko poslušamo, kako reprezentanca nima sreče.

Sreča… Sam se nerad izgovarjam na srečo. Veliko večji razlog za šest porazov vidim v nezbranosti pri zaključku akcij, kar pride zaradi pomanjkanja izkušenj. Povsem jasno je, da bi morali iz takšnih priložnosti, kot smo jih imeli doslej, dosegati zadetke. Morda lahko nekateri govorijo o pomanjkanju sreče, a zame to ni dober izgovor.

Še vedno igrate z zlomljenim rebrom. Marsikdo sploh ne ve, s kakšnimi bolečinami morate živeti.

Upam, da so ljudje zadovoljni z mojimi predstavami. Na ledu sem pustil toliko, kot sem lahko. Več enostavno ni šlo. Če bi bil zdrav, bi bil tudi do dvajset odstotkov boljši, a v boju s poškodbami smo vsi nemočni.

Ko so popustile tablete, ste v hotelu ječali od bolečin.

Tudi na ledu je bilo sploh proti Švedski najhuje, ko me je bolelo že pri drsanju.

Boste potemtakem sploh igrali proti Kanadi?

Ne vem. Še dobro, da imamo prost nedeljski dan. Potrebujem počitek, potem pa bom videl.

Kako sicer igrati proti tako veliki reprezentanci, kot je Kanada?

S tribune sem jih že nekajkrat gledal. Res igrajo vrhunski hokej. V Stockholmu so daleč najboljša ekipa. Včasih so se posluževali umazanih potez, a tega tukaj na Švedskem ni zaznati. Za nas bo to izjemno zahtevna tekma, bomo pa skušali pokazati vse, kar znamo. Ključni bosta disciplina in učinkovitost.

Po današnjem večeru pa končno sledi konec sezone. Že veste, kaj boste počeli, ko pridete domov?

Predvsem se bom spočil. Privoščil si bom nekaj dopusta in rehabilitiral poškodbo rebra.