Nenavaden splet okoliščin je hotel, da je Bojan Cvilak pri dobrih tridesetih letih postal gostitelj slovenske hokejske reprezentance na prizorišču svetovnega prvenstva. Ključno je bilo, da se profesionalno ukvarja s košarko in ima korenine v Sloveniji. »Eden od košarkarskih trenerjev v Stockholmu je očitno vedel za poreklo mojega očeta, organizatorji hokejskega prvenstva pa so iskali ravno to. Ko so me vprašali, ali bi sprejel ponudbo za gostitelja slovenske vrste, nisem dolgo okleval. To je bila izredna priložnost, da se naučim nekaj slovenskih besed in povrhu spoznam hokejsko zakulisje. S hokejem sicer nisem rasel, a tukaj je to šport z veliko tradicijo,« je začel pripovedovati Bojan Cvilak.

Njegova naloga v sodelovanju z našo reprezentanco je predvsem logistične narave. Ob prihodu moštva v Stockholm jih je pričakal na letališču, razložil jim je, kako se pride v dvorano, predlagal, kaj naj počnejo ob prostih dnevih… Pravi, da reprezentanti nimajo posebnih zahtev. »Daleč od tega. So prav prijetni fantje,« je dodal. Njegova življenjska zgodba je polna zanimivih zgodb, saj je človek širokih pogledov. Tekoče govori švedsko, angleško in srbsko. Vse tri jezike se je naučil že zelo zgodaj. Bil je zadnja generacija učencev, ki so v Stockholmu hodili v zdaj že pozabljeno jugoslovansko šolo. »Ko mi je bilo deset let, smo se šli v šoli intervjuje. Meni so rekli, naj predstavljam Slovenijo, čeprav sem imel zelo malo pojma, za kaj se gre. Sošolci so bili iz Srbije, Bosne, Hrvaške, Makedonije…, mene pa so določili za Slovenca. Zanimivo, da smo se doma malo pogovarjali o tem, da na Balkanu obstajajo različni narodi. Ta šola se je kasneje preoblikovala v srbsko-črnogorsko učno ustanovo, saj je tukaj ravno iz teh dežel največ ljudi s področja nekdanje Jugoslavije,« je razlagal.

Pravi, da pride v Stockholm službovat veliko tujcev. Ko končajo z delovno dobo, pa hitro odidejo drugam. Največkrat v prvo domovino ali toplejše države. Recimo v Španijo, kjer je služboval kot košarkar. »Nastopal sem za podružnične klube in dobro zaslužil. Takrat je bila v Španiji drugačna finančna situacija kot danes, ko nižjeligaši hitro propadajo. Tisti čas sem spoznal zelo prijazno odbojkarico Petro Kramolc, ki je igrala za isti klub, zdaj pa brani barve kamniškega Calcita. Kasneje me je pot vodila v Francijo, kjer sem spoznal dekle, s katerim zdaj živiva v Stockholmu,« je le delček opisa njegovega življenja, ki je polno različnih kultur in idej. Zase pravi, da je proizvod Evropske unije in se počuti, kot da je vsa celina njegov dom. Ker ga zanima več stvari hkrati, ne more narediti zgolj ene definicije samega sebe. V zadnjih letih se je spoznal v zgodbah, ki jih po svetu predava priznani slovenski filozof Slavoj Žižek. »Prvič v življenju se mi je zgodilo, da sem lahko za neko osebo iz nekdanje Jugoslavije rekel, da jo lahko spremljam dlje časa in da politika nima prstov vmes. Žižek je v intelektualnem smislu na zelo visoki ravni in ima globalne kvalitete. Pri njem lahko človek najde milijon zanimivih stvari, ki ga pritegnejo. Vsekakor živim v zanimivem času,« se je razgovoril Bojan Cvilak.

Prepričan je, da bo tudi v prihodnosti zamenjal več držav in služb. S košarko bo počasi nehal, a verjetno bo vztrajal še kakšno leto v stockholmskem klubu z največjo tradicijo v mestu. Rad bi raziskal zanimive koščke dežel na Balkanu. V Ljubljani je bil nazadnje pred dvema letoma, bolj pogosto prileti v Beograd, obiskoval pa je tudi babico, ki se je iz Slovenije preselila v Zagreb. Na Stockholm se ni preveč navezal, ima pa tu najbližje družinske člane in najtesnejše prijatelje. »Lagal bi, če bi rekel, da je tu vse idealno. Kultura in klima sta mi prav gotovo ljubši v Španiji ali Franciji. Na te stvari gledam tako, kot so si zamislili Američani, ko pravijo, da se po koncu delovne dobe moraš preseliti na Florido, pred tem pa služiš denar v New Yorku, Chicagu in tako naprej,« je sklenil.