»Nisem pričakoval, da bom tako zgodaj prevzel vodstvo. Še zlasti ne, da bom v kronometru za Wigginsom zaostal le enajst sekund. Vedeli smo tudi, da prvi dan čez Apenine do Firenc ne bo enostavno braniti rožnate, posebno ne v takem vremenu, vendar nam je šlo dobro,« je Vincenzo Nibali zadovoljno predel v Firencah, potem ko je bil za njim zelo uspešen konec tedna in bo v torek proti Montaževi visoki planoti v Julijcih nadaljeval v prestižni rožnati majici. V karavani, ki je namenjena v smeri Slovenije, so kljub tegobam turbulentna dneva preživeli tudi Grega Bole, Luka Mezgec in Robert Vrečer.

Celjan je za včerajšnjo etapo do Firenc gojil velika pričakovanja, da mu bo kot junaku dneva Rusu Maximu Belkovu (Katjuša) uspelo skočiti v beg. Trasa je bila kot nalašč za vsestranske kolesarje, ki jih zaradi velikega zaostanka Nibali in konkurenti Evans, Gesink, Wiggins in Scarponi nimajo več na očeh. »Poskušal sem med ubežnike, a takih nas je vsaj sto. Pravi beg je težje zadeti kot na dirkah, ki sem jih vozil doslej, vendar ni nemogoče. Treba je biti pač pravi čas na pravem mestu. Nemara bi mi bilo med ubežniki včeraj lažje tudi zaradi dežja. Na spustu z najvišjega prelaza so se mi noge podhladile in s trdimi nogami mi ni uspelo več slediti najboljšim s Sanchezom in Nibalijem. V takih razmerah imam težave že vso kariero,« je potožil Vrečer.

V živo je videl, kakšne težave na tehničnih odsekih ima zmagovalec Toura Wiggins, čigar previdnost je najpogostejša tema v karavani. »Kar nisem mogel verjeti, kje je zaostal na spustu. Dela velike napake. Niti on niti Sky nista senca tistega na Touru. Nibali in Astana pa delata kot švicarska ura. Brez dvoma je sir zelo močan. Če sem se, potem ko sem zaostal za skupino z Nibalijem, razveselil, da on s skupino zaostaja in bom izkoristil njegovo skupino, ko me ujamejo, so na kratki strmini tako prileteli mimo, da mi ni uspelo ujeti niti delčka zavetrja,« je povedal.

Kolesarju Euskatela je bilo kljub navodilom, naj sobotnega kronometra ne vozi na vso moč, žal, da ni mogel spoznati prave vrednosti. Za Britancem v dresu Movistarja Alexom Dowsettom, ki je za 10 sekund ugnal tudi sira Wigginsa (na tehničnih odsekih je izgubil ogromno časa in še menjal kolo zaradi okvare), je zaostal 5:58 minute. »Prav zanima me, kakšen čas bi dosegel, če bi peljal na polno. Tako pa sem na tehničnem zahtevnem prvem delu trase vozil po mokrih cestah. Potem padel in krstil tudi dres slovenskega prvaka. Po podatkih z merilca srčnega utripa sem izračunal, da sem samo s tem in popravilom kolesa izgubil dve minuti ,« je razmišljal.

Grega Bole na uro ne gleda. Ponosen je nase, da je sploh še v karavani. »Bolezen me ubija. Antibiotiki so tudi naredili svoje, čeprav se stanje izboljšuje. A se borim, čeprav v klanec prvi zaostanem. Skupino z Vrečerjem in Mezgecem sem ujel le po zaslugi umirjenega enakomernega ritma na klanec, ko ujamem še večje reveže, ter divjega spusta. Upam, da se bo po dnevu počitka moje stanje le bistveno izboljšalo,« se nadeja Bole boljšemu počutju pred plezanjem v Julijce.

Tudi Luko Mezgeca so zdravniki Argosa že nameravali poslati domov: »Zdravstveno stanje se izboljšuje. Nedeljsko etapo sem že preživel brez pretresa in poskušal privarčevati čim več energije. Giro? Nepredvidljiv.«