»Razmere v Sloveniji se iz meseca v mesec slabšajo, podjetja pa moramo kljub temu delati vedno bolje in ves čas vlagati v kadre in razvoj, če želimo biti konkurenčna. Zakaj tako ne ravna tudi država, ki je prišla dobesedno na smetišče, saj nas tako obravnavajo v tujini?« ogorčeno ugotavlja Milan Lukić, prokurist podjetja Lumar IG, zlate gazele 2009, in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, ki že dve leti opozarja, da nižanje bonitetne ocene Slovenije v tujini slovenskim podjetjem otežuje poslovanje.
Lukić, ki razvojne zmožnosti Slovenije vidi tudi v podpori lesnopredelovalni industriji ter energetsko varčni gradnji, kjer deluje tudi Lumar, meni, da naj vlada jasneje postavi prioritete tudi na tem področju, saj bi samo z odločnejšim zagonom energijske sanacije stavb lahko ustvarili kar do 12.000 novih delovnih mest.
Lumar je pred dnevi začel gradnjo 12 nizkoenergijskih montažnih hiš v Bazovici v Italiji, s čimer je zagnal nov milijonski posel, ki naj bi podjetju dodatno okrepil tržni položaj na italijanskem trgu na področju gradnje energijsko varčnih individualnih hiš. Posel je sicer Lumar dobil v konkurenci še desetih italijanskih, avstrijskih in slovenskih ponudnikov. »Investitorja so med drugim prepričale naša fleksibilnost, inovativnost, reference in najvišja bonitetna ocena,« je tedaj pojasnil Marko Lukić, direktor Lumarja, ki je lansko leto končal z 11,2 milijona evrov prihodkov, ki so jih ustvarili s 63 zaposlenimi, podjetje pa še ohranja bonitetno oceno AAA.
Podjetje je najvidnejšo rast prihodkov doseglo med letoma 2010 in 2011, ko so prihodke dvignili s 7,78 milijona evrov na 11,8 milijona, število zaposlenih pa z 51 povečali na 64. Letošnje leto naj bi znova ustvarili okoli 11 milijonov prihodkov.
Lani se jim je razmerje prodaje na trgih nekoliko spremenilo, saj so nekaj manj prodali Italiji, tri četrtine pa kar na domačem trgu. Letos si obetajo nekaj več poslov tudi v Avstriji in Nemčiji, kar naj bi jim zagotavljal tudi njihov lastnik Green Building Group. Ta ima poleg Lumarja, ki ga je prevzel pred letom dni, še podjetja Hanlo, Hag, Bau mein Haus in Libella. V Avstriji bi lahko hiše prodajali tudi po do petino višji ceni.
Prodajne aktivnosti na avstrijskem trgu bodo tako letos okrepili, prav tako si odpirajo vrata na švicarskem trgu, poudarja Marko Lukić, ki je nedavno postal tudi direktor Hanlove družbe v Avstriji in avstrijske družbe Bau mein Haus, v celotni skupini pa je odgovoren za tehnično področje. Prvo vzorčno pasivno hišo bodo še letos postavili v Salzburgu ali na Dunaju, odvisno od rezultatov tržne analize, ki še ni končana. Občutnejše prodajne učinke na trgu naše severne sosede pa pričakujejo že prihodnje leto. Ta četrtek bodo prvo aktivno hišo namenili še slovenskim morebitnim uporabnikom za poskusno bivanje, postavili pa so jo v Dragočajni pri Medvodah.