Zagorje. Vrhovno sodišče je ugodilo predlogu za dopustitev revizije Jaše Drnovška, ki sodišču predlaga, da spremeni sodbo višjega sodišča in potrdi sodbo trboveljskega okrajnega sodišča, ki je decembra leta 2011 odločilo, da mora zagorska občina kip odstraniti in razveljaviti poimenovanje parka po dr. Drnovšku oziroma da zadevo vrne v novo sojenje.
Jaša Drnovšek, ki ga zastopa odvetnica Urša Chitrakar, v 16 strani dolgem zahtevku za revizijo med drugim poudarja, da višje sodišče glede več pomembnih pravnih vprašanj ni uporabilo temeljnih pravil materialnega prava, zlasti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Ustave Republike Slovenije ali pa jih je uporabilo napačno, zato je po njegovem sodba višjega sodišča nezakonita in napačna.
Primer je težko primerjati s tujo sodno prakso
Spomnimo, da je višje sodišče menilo, da postavitve kipa in poimenovanja parka po njem ne bi mogel preprečiti niti dr. Drnovšek, če bi bil se živ, ker je bil absolutno javna oseba par excellence, njegov sin pa v predlogu za revizijo opozarja, da višje sodišče v svoji odločitvi ni pojasnilo, ali in zakaj naj bi obstajal upravičen interes javnosti za postavitev kipa ali preimenovanje parka.
Drnovšek je med drugim kritičen tudi, da je višje sodišče primer, s kakršnim se slovensko sodstvo še ni ukvarjalo, podprlo s podobnimi primeri v tujini, med drugim tudi s primerom nemškega kanclerja Willyja Brandta, ko se je njegova žena – vdova uprla izdaji spominskih kovancev z njegovo podobo. Nemško vrhovno sodišče je v tem primeru razsodilo, da v primeru, ko gre za absolutno javno osebo, privolitev svojcev ni potrebna, čemur je sledilo tudi ljubljansko višje sodišče, a Jaša Drnovšek opozarja, da pri tem ni pojasnilo, zakaj naj bi bil primer spominskih kovancev glede na dejansko stanje sploh primerljiv s postavitvijo kipa v podobi njegovega očeta, prav tako je po njegovih informacijah višje sodišče spregledalo, da je bil ravno ta nemški primer v strokovni javnosti precej kritiziran.
Jaša Drnovšek prav tako že ves čas zatrjuje, da je ravnanje zagorske občine v popolnem nasprotju z osebnim prepričanjem in življenjskim nazorom njegovega očeta.
Predlog za revizijo ni presenečenje
Da so Drnovškovi predlagali revizijo zoper odločitev višjega sodišča, je bilo pričakovano, saj je sodišče zavrnilo njihovo zahtevo po odstranitvi kipa, poleg tega pa gre za prvo tovrstno sodbo pri nas, je dejal Janez Stušek iz odvetniške pisarne Zidar Klemenčič, ki zastopa zagorsko občino. Po njegovem je bilo zato tudi pričakovati, da bo vrhovno sodišče dopustilo revizijo. S pravnega vidika je celo prav, da je tako, priznava odvetnik, ki je kljub vsemu prepričan, da vrhovno sodišče, četudi bo odkrilo kakšne pomanjkljivosti pri obrazložitvah višjega sodišča, ne bo posegalo v končno odločitev, da kip ostane. »Ocenjujem, da vrhovno sodišče sodbe višjega sodišča ne bo spreminjalo, kvečjemu jo bo vrnilo v ponovno odločanje,« je dejal Stušek, ki se strinja, da imajo pokojni in njihovi svojci pravico do pietete, a sam kip v tem primeru ni sporen ali žaljiv do kogar koli. Na vprašanje, kako dolgo se lahko zavleče postopek revizije, pa je odvrnil, da se bo zaradi specifičnega primera, zadeva zelo verjetno zavlekla še vsaj nadaljnje pol leta.
