Celje. Izjemna ženska, svetovljanka, ki je govorila šest svetovnih jezikov in prehodila pot od revščine do blagostanja, Frančiška Pociask je mnoge osupnila že pred dvema letoma, ko je v Špesovem domu v Vojniku, kjer je preživela zadnjih pet let svojega življenja, praznovala 100. rojstni dan. »Prišla je naličena, s skrbno urejeno pričesko in v večerni obleki, ki so ji jo izdelali po meri. Takrat je ob pogledu nanjo vsem prisotnim zastal dih,« se tistega dne spominja dolgoletni celjski zdravnik Brane Mežnar, ki mu je Pociaskova zaupala svojo poslednjo željo, da 160.000 evrov premoženja podari zdravstvenim in socialnozdravstvenim ustanovam v Celju.
On pa je bil tudi tisti, ki je poskrbel, da je njena donacija prišla v prave roke. »Ne, ta njena odločitev sploh ni tako čudna, kot se komu zdi. Je le logičen zaključek njene izjemne poti,« je ob včerajšnji predaji donacije celjski bolnišnici, kjer so s tem denarjem kupili najsodobnejšo opremo za gastroenterološki ter ginekološko-porodniški oddelek, dejal direktor Špesovega doma Dragan Žohar. »Bila je svetel primer človeka in je ohranila korajžo in vedrino do zadnjega, kar smo v stiku z njo spoznavali vsak dan. Je pa znala brez popuščanja tudi zahtevati tisto, o čemer je bila prepričana, da ji pripada,« je še dodal Žohar.
Zadnjih 20 let življenja se je imela najlepše
Direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc ob predaji donacije ni skrival ganjenosti. »To je plemenito dejanje, kakršnega ne doživimo vsak dan. Pravzaprav noben posameznik bolnišnici z oporoko do zdaj še ni zapustil tolikšnega premoženja,« je dejal. In spomnil, da sorodniki, tudi, če kdo izrazi kakšno takšno željo, temu običajno oporekajo. No, v tem primeru se to ni zgodilo, nasprotno, sorodniki so si prizadevali, da je bilo vse tako, kot si je želela in tudi zapisala v darilno pogodbo. Pociaskova sicer svojih otrok nikoli ni imela, njeni daljni sorodniki, med katerimi je tudi Marija Sajovic, pa so njeno željo spoštovali. »Sama sem jo poznala šele zadnjih deset let njenega življenja, ko se je vrnila v Slovenijo. Njena življenjska pot je bila sicer precej trpka, saj je šla pri 42 letih v Kanado s trebuhom za kruhom, kjer je bila prepuščena sama sebi. Blagostanje je doživela šele, ko se je pri 80 letih drugič poročila z nekim Američanom in z njim prepotovala Ameriko po dolgem in počez. Potem je hudo zbolel, ona pa se je pri 90 letih vrnila v domovino. Ker je bil njen drugi mož dokaj premožen, je bila tudi njegova želja, da nekaj denarja podari v dobrodelne namene. No, to je tudi storila, s tem, da je to njegovo željo uresničila v svoji domovini,« je njeno življenjsko pot orisala Sajovičeva.
V celjski bolnišnici zadovoljstva ob prevzemu donacij ne skrivajo. »Na našem oddelku zdravimo na leto več tisoč bolnikov, ki nujno potrebujejo oskrbo zaradi bolezni prebavil. Z novo opremo, ki je trenutno najboljša na svetu, ne le pri nas, bomo lahko bistveno prej odkrivali že najmanjše spremembe na sluznici in tudi začeli zdravljenje. Prav tako bomo lahko opravili pol več gastroskopij in kolonoskopij na leto kot do zdaj,« je ob tem dejala predstojnica oddelka za bolezni prebavil Renata Šibli. Na ginekološko-porodniškem oddelku pa se ponašajo z novim inkubatorjem in prenosnim monitorjem, ki bo koristil vsem prezgodaj rojenim malčkom.
