Vtipkajte na googlu geslo »kajenje je dobro za vaše zdravje«, pa boste našli nekaj tisoč besedil. Res je, da v zadnjem času nihče več ne oporeka dokazom, da je kajenje dejavnik za pljučnega raka, srčni infarkt in kopico drugih bolezni, ampak na drugo stran tehtnice ta besedila nalagajo njegove domnevne koristne učinke: kajenje povečuje koncentracijo, zmanjšuje agresivnost, zmanjšuje pogostost alzheimerjeve in parkinsonove bolezni ter raka na dojki in – ta je najlepša – zmanjšuje potrebo po vgradnji umetnega kolenskega sklepa. Pri tem pozabijo omeniti, da imajo kadilci osem let krajšo življenjsko dobo kot nekadilci. Gre za nenehno potekajočo kampanjo za omejevanje škode, ki jo je razkritje resnice o nevarnosti kajenja povzročilo proizvajalcem cigaret: kadilec se lahko tolaži z mislijo, da morda spada med tiste srečneže, ki ne bodo dobili raka, ob tem pa bo za kajenje nagrajen s tem, da na stara leta ne bo dementen. Ali da ne bo potreboval umetnega kolena.
Vas zanimajo koristi uživanja alkohola? Nič lažjega. Internet vas bo v nekaj sekundah podučil, da uživanje alkohola ščiti pred koronarno boleznijo, demenco, osteoporozo in zvišanim krvnim tlakom. Posvaril vas bo pred abstinenco: v tem primeru ste ogroženi pred koronarno boleznijo enako, kot če bi imeli zvišan holesterol ali bili telesno neaktivni. Ampak če ta stavek še omenja koristnost telesne aktivnosti, je v naslednjem že škodljiva: povzroča namreč okvare sklepov. Pa smo spet pri tem: poležavanje pred televizijo vas v starosti, če jo boste doživeli, zanesljivo ščiti pred umetnim kolkom ali kolenom.
Prejšnji teden sem dobil naslednje sporočilo: »Slavni srčni kirurg in profesor medicine sporoča: jejte nasičene maščobe in uživajte v njih!« Iz njegovega članka spoznamo, da so rastlinska olja, ki jih priporoča uradna medicina, uničujoča za srce, ožilje in druge organe; da je znana prehranska piramida, ki visi v vsakem zdravstvenem domu, smrtonosna in da ljudje že desetletja množično umirajo zaradi zgrešenih smernic uradne medicine, da je treba količino nasičenih maščob v prehrani zmanjšati. Ta »znanstvenik« je sveto prepričan, da mora sedemdeset odstotkov vnesenih kalorij temeljiti na nasičenih maščobah, torej na maslu, slanini, siru in mesu. Navaja prehrano levov, ki menda pojedo samo mastne dele svojega plena, pusto meso pa pustijo mrhovinarjem (pri čemer zanemarja, da bi morda levi, ki v divjini živijo petnajst let, v ujetništvu pa deset let dlje, prešli na pusto meso, če bi jim bilo dano, da razmišljajo o svojem zdravju), in prehrano naših prednikov, ki so bili menda brez srčnih bolezni (pri čemer pozablja, da so živeli tako kratek čas, da niso utegnili zboleti za njimi, da ne omenjam, da niso prav pogosto jedli živalskih maščob in da so bili bistveno bolj telesno aktivni). Mimogrede, v mumijah starih Egipčanov so odkrili obsežne znake ateroskleroze, čeprav se je njihova povprečna starost vrtela okoli štiridesetih let.
Njegov kronski dokaz je trditev, da epidemija žilnih bolezni v zadnjem stoletju sovpada s povečano potrošnjo rastlinskih olj. Prav obratno: nikoli v svoji zgodovini človeštvo ni uživalo več nasičenih maščob in kalorij kot v drugi polovici dvajsetega stoletja. Pravzaprav me čudi, da ni za naraščanje pljučnega raka okrivil opuščanje kajenja.
Tu in tam se izkaže, da imajo posamezniki, ki nasprotujejo ustaljenim prepričanjem, prav, in zato so za javnost in medije bolj zanimivi kot dolgočasni znanstveniki. K odporu proti »uradni« znanosti prispeva še industrija, ki zlorablja posamezna odkritja tako, da nas prepričuje, da je zdrav način življenja koristno dopolniti s tabletami in prehranskimi preparati. Odpor proti temu je utemeljen, ni pa sprejemljivo zavračanje današnjih priporočil za zdrav način življenja. »Strokovnjaki«, ki priporočajo uživanje velike količine živalskih maščob in ki podcenjujejo nevarnost kajenja, uživanja alkohola in telesne neaktivnosti, delajo veliko škodo, saj so nezdrave navade večini ljudi ljubše in bodo hitro spet postale popularne. Pravzaprav sploh še niso prenehale biti, saj debelost skoraj povsod narašča, kajenje le počasi upada, večja telesna aktivnost je dosegla posameznike, ne odraža pa se na celih narodih, zdrava prehrana pa je doslej dosegla le bolj prosvetljene posameznike, poleg tega pa tudi socialne okoliščine potiskajo ljudi v objem cenejše nezdrave hrane.
Zakaj bi verjeli meni in ne slavnemu kirurgu? Odločitev je vaša. Samo nasvet: če sodite med tiste, ki v orjaški količini prave in lažne literature težko ločijo zrno od plev, se posvetujte z nekom, ki mu zaupate.
