Združena Slovenija vstaja!

LJUBLJANA, 3. maja. Na nocojšnji zgodovinski seji prvega slovenskega parlamenta je bil z navdušenjem sprejet naslednji oklic:

SLOVENSKEMU NARODU!

V smislu Atlantske listine in drugih svečanih izjav demokratičnih zavezništev o svobodni odločitvi in demokratični ureditvi narodov

NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO

v odločilni in usodni zgodovinski uri slov. naroda

proglaša,

da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, ustanovljena narodna država Slovenija kot sestavni del (…) kraljevine Jugoslavije. Narodni odbor za Slovenijo postavlja slovensko vlado kot začasni najvišji upravni organ (...). Slovenska narodna vojska je prevzela skrb za red in mir v narodni državi in bo zavarovala slovenske meje. Slovenski domobranci in druge narodne oborožene enote so se stavile v službo Narodnemu odboru za Slovenijo, že položile vojaško prisego kralju in slovenskemu narodu. (...) Ljubljana, ki postane prvič v zgodovini po zaslugi zmagovitega zavezniškega orožja in naših naporov prestolnica Zedinjene Slovenije (…). Zaupajoč v vsemogočnega Boga, ki vodi usodo narodov in zanašajoč se na podporo velikih demokratičnih zaveznikov, poziva Narodni odbor vse Slovence k sodelovanju za blagor domovine (…) obstoj in napredek slovenskega naroda.

Živel kralj Peter II.!

Živela federativna kraljevina Jugoslavija!

Živela narodna država Slovenija!

Prva seja slovenskega parlamenta

Oklicana je bila slovenska država v federativni kraljevini Jugoslaviji

Po dolgih in strašnih letih trpljenja, gorja in ponižanja, je danes vstal tudi naš teptani in ponižani in tako težko preizkušeni narod ter je preko svojih pravih narodnih zastopnikov kriknil v svet, da je na svoji zemlji sam svoj gospodar in da hoče tudi še v bodoče svojo usodo urejati v okviru svobodne, demokratično in federativno urejene Jugoslavije pod dinastijo Karadjordjevičev in v družbi ostalih svobodnih evropskih narodov pod zaščito zmagovitih demokratskih zaveznikov.

Na Taboru v Ljubljani so se malo pred sedmo uro polnoštevilno zbrali začasni zastopniki slovenskega naroda. Navzoči bili vsi slovenski poslanci in zastopniki slovenskih ustanov in organizacij. Poseben poudarek sta dala zgodovinskemu sestanku s svojo navzočnostjo ljubljanski škof prevzvišeni g. dr. Rožman in poveljnik slovenske narodne vojske brigadni general g. Franc Krener. Mala dvorana na Taboru je bila za to priliko slavnostno okrašena. Na steni za govorniško mizo je visela velika slovenska zastava, na kateri je bila pripeta slika kralja Petra II. Nad kraljevo sliko je bila razpeta jugoslovanska državna zastava. (…) Točno ob sedmih so zavzeli svoje prostore na govorniškem odru člani Narodnega odbora za Slovenijo: predsednik dr. Joža Basaj, Bogumil Remec, dr. Albin Šmajd, dr. Bajlec, Marko Kranjc, dr. Marijan Zajc, Rudolf Žitnik, inž. Joško Bevc ter Jelenc. Zgodovinski sestanek je začel predsednik Narodnega odbora g. dr. Joža Basaj s sledečim nagovorom:

Gospodje poslanci! Prevzvišeni! V odločilnem času ste bili povabljeni na sejo začasnega slovenskega narodnega predstavništva. Čas nujno zahteva, da narod po svojih predstavnikih izrazi svojo voljo na zunaj in na znotraj in da okrepi svojo obrambo proti invaziji terorja in boljševizma, ki ne pozna narodne sprave, čeprav je triletna državljanska vojna zahtevala že toliko krvi in uničila toliko narodnega premoženja.

Na znotraj narod pričakuje odločno besedo oblasti, ker dogodki hitro dozorevajo in obstoji nevarnost, da narodna akcija za združitev vseh Slovencev v Zedinjeni Sloveniji pride prepozno. Na zunaj je položaj tak, da je zadnja ura, da se ustvari stik z velikimi demokratičnimi zavezniki na zahodu. (...) Zakaj: skoro triletna državljanska vojna je v demokratskih strankah ustvarila odločno enotno voljo, da boljševizem in terorizem ne bosta zavladala. (…)

G. predsednik Franc Kremžar je podal besedo tajniku Narodnega odbora za Slovenijo narodnemu poslancu g. Albinu Šmajdu. (...) V svojem daljšem in preglednem poročilu je govornik poudarjal:

Razmere, v katerih se je nahajal konec preteklega leta slovenski narod, so kategorično zahtevale, da se združijo vse narodne sile v enotno fronto v borbi za dosego narodnih stremljenj in za obrambo slovenskih življenj in slovenskega narodnega premoženja. Politične stranke, ki so v slovenskem javnem življenju vse do pred vojne imele vodilno in odločilno vlogo, so zato vložile ves svoj napor, da se je dne 29. oktobra 1944 na sam slovenski narodni praznik ustanovil Narodni odbor za Slovenijo. (...) Ugotoviti moram, da je za majniško deklaracijo iz leta 1917 narodna izjava iz leta 1944 najmočnejša slovenska narodna politična listina, za katero je dalo v ilegalni dobi slovenskega narodnega udejstvovanja in pod najhujšim nasiljem okupatorja svoje podpise nad 300 najodličnejših slovenskih ljudi. (...) Vsebina narodne izjave z dne 29. oktobra 1944 ni mogla biti doslej objavljena, ker je bil pritisk okupatorja na slovenske narodne delavce tolikšen, da je bilo treba ohraniti narodno izjavo v tajnosti. (...)

Slovenec, 4. maja 1945