»Zadovoljen sem s tem, kar smo videli, videli pa smo udarno moč, izurjenost, napad iz zraka, napad oklepnih sil,« je dejal hrvaški obrambni minister. »Malce zapleteno za tiste, ki stvari ne poznajo, a to bi primerjal z moštvom Barcelone ali Real Madrida. Za tiste, ki niso trenerji, so lahko stvari na terenu videti zelo zapletene, saj se zdi, da vsi tečejo za žogo. Tu se to jasno vidi: dobra izurjenost, pripravljenost, motiviranost. Prizadevamo si, da bi bili naši vojaki kar najmočnejši, in naše sporočilo je: Nikogar se ne bojimo!«

Primerjava nogometašev in vojakov vsekakor ni nekaj novega, le da so doslej vedno nogomet primerjali z vojno, nikoli obratno. »Nogometne zmage oblikujejo nacionalno identiteto prav tako kot vojaške,« je svojčas pojasnil nekdanji selektor Republike Hrvaške Franjo Tuđman.

Terminologija športnih komentatorjev je sicer povsem vojaško-borbena: trenerji so »generali«, nogometaši »vojščaki«, eni imajo »top v nogah«, drugi so »natančni kot ostrostrelec«, tretji »tihi morilci«, štoper je »obrambni minister«, žoga je »bomba« ali »projektil«, stadion pa »neosvojljiva trdnjava«.

Izjavo, kakršno je dal hrvaški obrambni minister, bi torej pričakovali od trenerja kakšne nižjeligaške ekipe po kateri od tistih »težkih prvenstvenih tekem«, dolgočasnih »bitk v rovih«, v katerih se je »grozilo s praznimi puškami«.

»Zadovoljen sem s tem, kar smo videli, videli pa smo udarno moč, izurjenost, napad s krila, protinapad,« bi tako rekel vsak tukajšnji trener, ko bi v kamero nacionalne televizije pojasnjeval najbolj priljubljeno mantro svetovnih nogometnih strokovnjakov, tisto o strašno dolgočasni tekmi kot »spopadu dveh trenerskih vizij« in »resnični slovesnosti za prave ljubitelje nogometa«: »Malce zapleteno za tiste, ki stvari ne poznajo. To bi primerjal z vojno. Za tiste, ki niso generali, so lahko stvari na terenu videti zelo zapletene, saj se zdi, da vsak beži v kritje.«

Kot pravim, to ne bi bilo nič nenavadnega, še manj bi bilo nenavadno, če bi nogomet z vojno primerjal kdo iz strokovnega štaba Barcelone ali Reala, katerih vsaka medsebojna tekma je prava mala španska državljanska vojna. Zdaj pa je neki obrambni minister, torej sam trener oboroženih sil, prvič obrnil zadeve in vojsko, natančneje vojaške vaje, primerjal z nogometnim moštvom: »To bi primerjal z moštvom Barcelone ali Real Madrida.«

Elokventnost nogometašev je sicer znana stvar, inteligenčni kvocient imajo največkrat z velikimi številkami izpisan na dresu, a se od njih niti ne pričakuje, da bodo reševali Poincaréjevo domnevo, ampak da spravijo usnjeni meh v lesena vrata. Ko pa z gostobesednostjo vaškega desnega branilca govori minister v vladi neke razmeroma resne države – in to minister za obrambo – nas lahko resno zaskrbi. In minister Kotromanović je po vojaških vajah v Slunju govoril natanko tako, kot da bi se pravkar končala tekma županijske lige, on pa na robu igrišča preznojen in zadihan daje izjavo za lokalno televizijo.

Sicer pa poslušajte to veleumno nogometno pamet: »To bi primerjal z moštvom Barcelone ali Real Madrida.«

»Udarno moč« oziroma »dobro izurjenost, pripravljenost in motiviranost« hrvaške vojske obrambni minister Republike Hrvaške primerja z močjo, izurjenostjo, pripravljenostjo in motiviranostjo Barcelone in madridskega Reala, in to v torek, ko je ves svet še vedno komentiral njun potop v polfinalu lige prvakov, komaj teden dni zatem, ko je Borussia iz Dortmunda izločila »močni in izurjeni« Real, ga zmlela na svojem stadionu s 4:1, Bayern iz Münchna pa je ponižal »pripravljeno in motivirano« Barcelono, ko jo je sesul na svojem terenu s 4:0 in jo na njenem Camp Nouju do konca porazil z novimi 3:0, skupaj torej z grozljivimi 7:0.

Španci so, kot bi se reklo v hrvaškem vojaškem izrazoslovju, doživeli pravi »masaker«, »kapitulirali« so pred Nemci, »ne da bi izstrelili en sam naboj«, pravzaprav v novejši nogometni zgodovini ni zabeleženo, da bi ta dva evropska velikana doživela takšno katastrofo, nihče ne pomni, da bi bili Messi, Ronaldo in tovariši na terenu videti tako zelo »nemočni, neizurjeni, nepripravljeni in nemotivirani« – in to celo istočasno! – modri in nadvse pametni trener hrvaških oboroženih sil pa le nekaj dni zatem moč, izurjenost, pripravljenost in motiviranost svoje vojske mrtvo hladno primerja z Barco in Realom!

»Prizadevamo si, da bi bili naši vojaki kar najmočnejši, in naše sporočilo je: Nikogar se ne bojimo!« je rekel minister Kotromanović, čeprav se po vsem, pravzaprav edinem, kar je mogoče sklepati iz njegove izjave, njegovo sporočilo glasi ravno obratno. Če bi bila vojska tovariša Tita enainštiridesetega pripravljena in motivirana tako kot hrvaška vojska danes, bi se Nemci sprehodili v finale.

»Seveda nisem zadovoljen s tem, kar smo videli, videli pa smo popolno nemoč in neizurjenost,« bi po katastrofi izjavil trener Barcelone Tito Vilanova. »Malce zapleteno za tiste, ki stvari ne poznajo, a to bi primerjal s hrvaško vojsko.«