Po prvih odmerkih namreč »bolezen« izbruhne v še bolj akutni obliki. Varčevalni ukrepi v vseh primerih povzročijo zmanjšanje potrošnje na notranjih trgih in s tem krčenje gospodarstva, naraščanje brezposelnosti in razkoraka med bogatimi in revnimi. Hkrati pa tudi števila tistih, ki nimajo več dovolj za preživetje. Evropa se ne more izvleči iz krize. Kljub agresivnim varčevalnim ukrepom na Portugalskem, v Španiji, Grčiji in na Cipru njihovi dolgovi še vedno naraščajo, je konec aprila poročal evropski statistični urad Eurostat. Številne članice so se lani zadolžile več, kot jim dovoljujejo merila maastrichtske pogodbe, v 17 državah so novi dolgovi presegli 3 odstotke BDP.

Najvišji primanjkljaj je imela Španija. Država, ki jo tepe po glavi nepremičninska in bančna kriza, je za sanacijo bank prejela pomoč iz evrskega reševalnega dežnika in se lani zadolžila v višini 10,6 odstotka BDP. Deloma tudi zato, ker pomoč ne teče neposredno k bančnim inštitucijam, temveč preko države, s tem pa se povečuje tudi njena zadolžitev. Podobno se dogaja tudi ostalim državam, ki so zaprosile za pomoč. Grčija je imela lani za 10 odstotkov BDP novega dolga, Portugalska se je lani zadolžila za 6,4 odstotka BDP, Ciper se je moral zadolžiti za 6,3 odstotka celotne vrednosti, ki jo je lani ustvarilo njegovo gospodarstvo.

Med sedemnajstimi grešniki, ki so kršili maastrichtski kriterij (nova zadolžitev največ do 3 odstotke BDP) so še Velika Britanija (6,3 odstotka), Češka (4,4 odstotka), Slovaška (4,3 odstotka), Nizozemska (4,1 odstotka), Slovenija (4 odstotke), Danska (4 odstotke), Belgija (3,9 odstotka), Poljska (3,9 odstotka), Malta (3,3 odstotka) in Litva (3,2 odstotka). Italiji je z varčevalnimi ukrepi Montijeve vlade lanski primanjkljaj uspelo stisniti na 3 odstotke.

Visok primanjkljaj je imela s 4,8 odstotka tudi Francija, ki je sicer pričakovala, da bo že letos novo zadolževanje zbila pod 3 odstotke BDP. Toda Evropska unija je razumela težave drugega največjega gospodarstva zveze in mu podaljšala rok, do katerega mora znova doseči maastrichtska merila, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je dejal, da ob upadanju gospodarske rasti od Francije ne gre zahtevati pretiranega varčevanja, ki bi jo pahnilo v recesijo.

Grčija

Grčiji se je lani, ko je sprejemala že peti varčevalni paket, javnofinančni primanjkljaj znova povečal za pol odstotka. Po treh letih finančne krize vlada v državi brezup, brez dela je skoraj 1,4 milijona ljudi. Januarja 2013 je bila stopnja brezposelnosti 27,2-odstotna, samo lani se je dvignila za 6 odstotkov, od leta 2009 se je potrojila. Po zadnjih podatkih dela ne najde 60 odstotkov mladih, revščina ogroža vsakega petega prebivalca helenske republike.

Od leta 2010 si je vzelo življenje več kot 3000 ljudi, stopnja samomorov se je povečala za štirikrat, v času velikonočnih praznikov si je v samo 48 urah vzelo življenje pet ljudi. Plače v javnem sektorju so se od leta 2009 do 2011 znižale za 30 odstotkov, pokojnine za 10, delo je izgubilo 50.000 državnih uslužbencev. Evropska unija je v svoji spomladanski napovedi ocenila, da se bo grško gospodarstvo tudi letos skrčilo za dodatnih 4,2 odstotka, od leta 2008 do letos se je skrčilo za petino.

Toda hkrati je Svetovna banka ocenila, da se je lani Grčija uvrstila med prvih deset držav na svetu, ki so v največji meri izboljšale pogoje za poslovanje podjetij, Evropska centralna banka pa, da je Grčija znižala negativno trgovinsko bilanco za več kot polovico, tudi zato, ker so se zaradi znižanja plač znižali stroški dela na enoto proizvoda in se je s tem zvišala konkurenčnost. Hkrati je Grčija močno zmanjšala primarni proračunski primanjkljaj, to je razliko med prihodki in odhodki v državni blagajni brez upoštevanja plačil za obresti na najeta posojila.

Pred tednom dni je grški finančni minister Stournaras Grke potolažil, da so izplavali iz najhujšega. Kljub temu, da Grčiji ni uspelo privatizirati državnega premoženja tako hitro, ko je želela, je prejšnji teden vendarle prodala svoj delež pri družbi za igre na srečo OPAP, leta 2011 pa je od davčnih dolžnikov namesto načrtovanih 400 milijonov izterjala 946 milijonov evrov. Prvi varčevalni paket je Grke doletel spomladi leta 2010, zadnjega so napovedali aprila letos.

Prvi in drugi varčevalni paket:

l povišanje davka na dodano vrednost, najprej z 19 na 21 odstotkov, nato na 23 odstotkov

l povišanje davkov na cigarete in tobak, žgane pijače in goriva

lukinitev 13. in 14. plače javnim uslužbencem in upokojencem

lzamrznitev plač, višjih od 2000 evrov, vsem javnim uslužbencem

lzamrznitev zaposlovanja v javnem sektorju, nadomesti se le še vsak peti, ki odide v pokoj

ldvig starostne meje za upokojitev z 61,3 na 63,3 leta

l reforma lokalne samouprave (Kalikratisov načrt), zmanjšanje števila občin s 1034 na manj kot 370, zmanjšanje upravnih ravni s 5 na 3, zmanjšanje števila upravnih enot in občinskih podjetij s 6000 na 2000, zmanjšanje števila voljenih lokalnih predstavnikov za polovico

Tretji varčevalni paket

ldvig davka na premoženje

l dvig znižanega davka na dodano vrednost za nekatere kategorije (na primer gostinske storitve s 13 na 23 odstotkov)

luvedba posebnega davka na luksuzne dobrine, nepremičnine v vrednosti nad 200.000 evrov, jahte nad 6 metrov, plavalni bazeni odvisno od velikosti

luvedba solidarnostnega davka od 1 do 4 odstotkov (za prihodke, višje od 1000 evrov), vsi ministri, poslanci, visoki uradniki, višji izvoljeni predstavniki, župani plačajo 5-odstotni solidarnostni davek

lznižanje neobdavčenega dohodka z 12.000 na 8000 evrov (izjema so upokojenci nad 65 let in delojemalci, mlajši od 30 let)

ldo leta 2015 znižanje števila zaposlenih v javnih službah za 150.000, preostali uradniki morajo delati dlje

lpri socialnih transferjih se upošteva premoženje prejemnikov, nekateri socialni transferji se ukinejo

lvarčevanje pri oboroževanju

lvarčevanje v zdravstvenem sistemu, leta 2011 naj bi privarčevali 310 milijonov evrov, do leta 2015 naj bi se proračun za zdravstvo zmanjšal za 1,43 milijarde evrov – na primer z znižanjem cen zdravil, ki jih določa država

lzmanjšanje vsote za investicije za 700 milijonov evrov

lprivatizacija državnega premoženja

Četrti varčevalni paket

lznižanje minimalne plače na 586 evrov, za mlajše od 25 let na 525 evrov

lznižanje plač nekaterim poklicnim skupinam v javnih službah za 20 odstotkov

lznižanje nadomestila za brezposelne na 322 evrov

lznižanje pokojnin za 10 do 15 odstotkov

lzvišanje samoprispevka pri zdravilih, znižanje stroškov za zdravila v državnih bolnišnicah, varčevanje pri nadurah zdravnikov

lznižanje subvencij mestom in občinam

lukinitev 200 manjših in neučinkovitih davčnih uradov ter zaposlitev 1000 novih davčnih nadzornikov

Peti varčevalni paket – november 2012

lznižanje pokojnin, višjih od 1000 evrov, za 5 do 15 odstotkov

ldvig starostne meje za upokojitev s 65 na 67 let

lznižanje odpravnin za odpuščene delojemalce

lznižanje plač državnim uslužbencem za 5 do 20 odstotkov

lpredčasna upokojitev 2000 državnih uslužbencev

lreforma bolnišnic, ponovno povišanje samoprispevka pri zdravilih

lizenačenje plač javnih uslužbencev s plačami državnih uslužbencev

lukinitev otroškega dodatka za družine z letnim prihodkom, višjim od 18.000 evrov

lzvišanje davkov na dobičke podjetij za 6 odstotkov

lnajvišja dohodninska davčna stopnja (42 odstotkov) za dohodke nad 40.000 evrov letnega dohodka (prej je bila 45-odstotna za dohodke nad 100.000 evrov letno)

Španija

Slabih deset dni zatem, ko je bila konec decembra 2011 izvoljena nova konservativna španska vlada, je premier Mariano Rajoy že predstavil prve varčevalne ukrepe, v samo letu dni svojega vladanja je Špancem naprtil kar štiri pakete varčevanj. Konec letošnjega aprila so iz Madrida sporočili, da jih kriza muči precej bolj, kot so pričakovali, in da ne bodo mogli doseči zastavljenih ciljev. Država, ki je imela lani največji proračunski primanjkljaj v Evropski uniji, je napovedala, da ji bo 10,6-odstotno letno zadolžitev na maastrichtske 3 odstotke uspelo zbiti šele leta 2016. Zaradi napovedi novih strogih varčevalnih ukrepov in reform ter obljube konservativne vlade Mariana Rajoya, da jih bo zagotovo izvedla, naj bi bili v Bruslju pripravljeni Španiji pogledati skozi prste in podaljšati rok.

Uradno naj bi finančni ministri Unije zeleno luč za to popustljivost prižgali 29. maja. Tudi za tekoče leto španska vlada namreč napoveduje krčenje gospodarstva za 1,3 odstotka, hkrati naj bi se proračunski primanjkljaj zmanjšal na 6,4 odstotka BDP. Po podatkih, ki jih je nedavno posredoval španski Nacionalni inštitut za statistiko (INE), je brez dela 27,16 odstotka za delo sposobnih ljudi.

Od decembra 2011, ko je Rajoy prevzel oblast, se je število brezposelnih povečalo za več kot 929.000 ljudi, v istem obdobju je propadlo več kot 1,1 milijona delovnih mest. V skoraj dveh milijonih družin ni nihče zaposlen, brezposelnost med mlajšimi od 25 let pa dosega 57,2 odstotka. Danes je brez dela od pet do šest milijonov Špancev, od teh trije milijoni živijo v skrajni revščini, mnoge pa že prištevajo v kategorijo socialno izključenih.

Španska vlada napoveduje, da bo vztrajala pri znižanju dohodnine v letu 2015, da si bo podrobneje ogledala obdavčitev podjetij in ponovno pod drobnogled vzela že sprejeto reformo trga dela. Do septembra bo sprejela reformo pokojninskega sistema in ukinila usklajevanje plač javnih uslužbencev z inflacijo.

Varčevalni ukrepi

ldvig davka na dodano vrednost z 18 na 21 odstotkov ter znižane stopnje z 8 na 10 odstotkov, izredno znižana stopnja za osnovna živila in knjige ostaja pri 4 odstotkih, toda na (povišano) normalno stopnjo (21 odstotkov) se dvigne davek na dodano vrednost pri nekaterih proizvodih in storitvah, ki so bili prej obdavčeni z znižano stopnjo (šolske knjige, frizerske storitve, vstopnice za kulturne prireditve, vstopnice za kino in koncerte, obisk fitnesa, pogrebne storitve)

lzamrznitev plač javnih uslužbencev že tretje leto zapored

ldelovni čas v javni administraciji se zniža na 37,5 ure

lzamrznitev zaposlovanja v javnem sektorju, razen v šolstvu, zdravstvu in varnosti

lzamrznitev minimalne plače

ldvig davka na nepremičnine, dvig dohodnine

lznižanje nadomestila za brezposelne po šestih mesecih, nadomestilo za dolgotrajno brezposelne v višini 400 evrov se izplača le še tistim, ki so bili v zadnjem letu in pol vsaj leto dni prijavljeni kot iskalci dela in katerih skupni prihodki ne presegajo dve tretjini minimalne neto plače

lukinitev božičnice za javne uslužbence

luvedba premije za zamenjavo starih za nove avtomobile v primeru, da so prvi starejši od 12 let in so novi varčnejši in okolju prijaznejši

luvedba 20-odstotnega davka na vse dobitke iz iger na srečo, višje od 2000 evrov

ldvig davkov na tobak in neposrednih davkov, povezanih z okoljem

lreforma trga dela, spodbujanje različnih oblik zaposlitev s krajšim delovnim časom, za določen čas itd.; davčna olajšava za zaposlovanje brezposelnih v višini 50 odstotkov njihovega nadomestila za brezposelnost, spodbujanje zaposlitve starejših in zelo mladih delojemalcev; olajšanje odpuščanja: delodajalec lahko začne odpuščati delavce že, če pričakuje negativne poslovne rezultate, tudi če odpušča večje število delavcev, za to ne potrebuje več dovoljenja posebnega urada, znižanje odpravnin (po novem le še 1,6 plače za vsako leto zaposlitve, pri čemer je postavljena zgornja meja 24 plač), kar pa velja le za novosklenjene pogodbe, delodajalcev pri dogovorih o plačah ne zavezujejo več panožne tarifne pogodbe, itd.

Portugalska

V začetku januarja si je Portugalska prvič po dveh letih, odkar je prejela 78 milijard evrov pomoči iz evrskega reševalnega mehanizma, lahko sposodila denar na finančnih trgih, in ta teden ji je to uspelo znova. Obresti na dolgoročne obveznice so dosegle 5,6 odstotka, povpraševanje za nakup je preseglo devet milijard evrov.

Portugalska med kriznimi državami velja za vzorno učenko, s trdimi varčevalnimi ukrepi je proračunski primanjkljaj od leta 2009, ko je znašal 10,2 odstotka BDP, zmanjšala na 4,4 odstotka leta 2011, vendar se je lani zaradi recesije znova dvignil na 6,4 odstotka. Cilja, da bi že letos znižala primanjkljaj na 5,5 odstotka in ga leta 2015 potisnila pod maastrichtski kriterij na 2,5 odstotka, ji ni uspelo doseči.

Varuhi ustave so letos spomladi kar štiri od devetih ukrepov, ki jih je vlada predlagala že lansko jesen, ocenili za neustavne. Med njimi znižanje nadomestila za brezposelne in znižanje regresa javnim uslužbencem. Za povrh je vlada odkrila, da so državna podjetja Metro Lissabon, Metro Porto, Eisenbahn Refer und Fluggesellschaft TAP s špekulativnimi posli izgubila okoli 3 milijarde evrov. Potem ko je portugalski premier s trdo roko varčevanja in paketom davčnih obremenitev, ki jih je opozicija označila kot davčno atomsko bombo in bodo prihodke portugalskih gospodinjstev letno zmanjšale za plačo ali dve, že tako dodobra zakuhal jezo in bes Portugalcev, so takšne novice še podkrepile občutek krivičnosti, ki se širi med prebivalstvom.

Stopnja brezposelnosti je v prvih treh mesecih tega leta dosegla rekordnih 17,5 odstotka (leta 2008 je bilo brez dela le 7,6 odstotka Portugalcev). Med mlajšimi od 24 let je brezposelnost 40-odstotna, revščina ogroža okoli 2 milijona ljudi.

»Še nikdar ni bilo toliko brezposelnosti, revščine, gorja in obupa,« je ob protestih ob 39. obletnici revolucije nageljnov konec aprila v Lizboni dejal 88-letni rezervni oficir Vasco Lorenco in vlado Pedra Passosa Coelha ozmerjal z bando lažnivcev, ki uničuje socialno državo.

Varčevalni ukrepi

lspremembe davčnih stopenj pri DDV, zvišanje normalne stopnje s 16 na 23 odstotkov, znižanje znižane stopnje z 8 na 6 odstotkov in uvedba vmesne stopnje 13 odstotkov (za vino, poljedelske stroje, gorivo in za obnovljive energije)

lpovišanje dohodnine in nova razporeditev dohodninskih stopenj: najnižja stopnja se bo z 11,5 odstotka povišala na 14,5 odstotka, tisti z več kot 41.000 evrov letnega dohodka bodo obdavčeni s 45-odstotno stopnjo, najvišja davčna stopnja, ki je doslej veljala za dohodke nad 153.000 evrov letno, pa zdaj velja za dohodke nad 80.000 evrov letno in znaša 48 odstotkov

lzvišanje davka na donos iz kapitala s 25 na 28 odstotkov

luvedba solidarnostnega davka na bruto prihodke v višini 4 odstotkov

luvedba davka na finančne transakcije

lzvišanje davkov na nepremičnine, avtomobile in goriva

ldodatki za delo izven rednega delovnega časa in plačilo nadur se v javnem sektorju zmanjšajo za polovico

lpodaljšanje delovnega časa javnih uslužbencev s 35 na 40 ur

lukinitev 30.000 delovnih mest v javnem sektorju, potem ko jih je bilo 50.000 že ukinjenih v prejšnjih varčevalnih programih (na Portugalskem za državo dela 600.000 uslužbencev), do konca leta 2014 naj bi v javnih službah delalo kar 100.000 uslužbencev manj

lzvišanje starostne meje za odhod v pokoj s 65 na 66 let, znižanje pokojnin do 4 odstotke

lznižanje proračunov posameznih ministrstev za skupno 600 milijonov evrov

lnačrtuje se znižanje obdavčenja podjetij s sedanjih 25 odstotkov, kolikšno, še ni znano

lvlada je načrtovala tudi zvišanje prispevkov za socialno zavarovanje za delojemalce z 11 na 18 odstotkov in hkrati znižanje za delodajalce s 23,75 na 18 odstotkov, 1,1-odstotno zvišanje socialnih prispevkov za samostojne podjetnike, vendar se je po ostrih protestih državljanov na ulicah temu ukrepu odpovedala.