Razočaranje

Proti Švici je bila narejena taktična napaka pri izbiri vratarja. Andrej Hočevar je sicer dober vratar, a njegova slabost je, da odbija ploščice pol metra pred sabo, Švicarji pa so vse gole dali s te razdalje. Absolutno bi moral priložnost dobiti Luka Gračnar, ki je v letošnji sezoni dokazal, da je izreden talent. Za njegov razvoj si pohvale zasluži tudi trener Pierre Page, ki je Gračnarju ponudil priložnost, čeprav je v Salzburgu veliko pritiska. Prvi vratar slovenske reprezentance je definitivno Robert Kristan. Če hočemo osvojiti kakšno točko, potem mora braniti Kristan, njegova rezerva pa bi moral biti Gračnar.

Na tem svetovnem prvenstvu bi morala imeti slovenska reprezentanca še kakšnega branilca več. Vemo, da je v moštvu samo sedem branilcev, toda tako je selektor izbral. Napake so posledica slabe igre celotnih peterk, še posebno slabo igramo v srednji tretjini, kjer pa se vse tekme odločajo.

Logično je, da v slovenski reprezentanci prihaja do prvih čudnih in jeznih pogledov, kar se čuti tudi navzven. Niti ni pričakovati, da bi bilo v moštvu dobro vzdušje, če so slabi rezultati. V športu je pač tako, da razpoloženje igralcev vedno krojijo rezultati. Če so dobri, se marsikaj spregleda in pospravi pod preprogo, saj ni povodov za prepire. Logično je, da so fantje razočarani, saj so sposobni za igranje proti tem reprezentancam.

Če se pogovarjamo o kakovosti, potem imajo tisti, ki nasprotujejo, da je v reprezentanci selektorjev sin Gašper Kopitar, delno prav, a tako se je selektor odločil. Je pa v reprezentanci še marsikdo, ki mu v njej ni mesta. Toda tako pač je. Kljub temu je normalno, da so polemike, pri čemer je selektor Matjaž Kopitar vedno govoril, da ne smemo tiščati glave v pesek, ampak si moramo naliti čistega vina.

Danes igra Slovenija s Češko, ki nujno potrebuje zmago, če se želi uvrstiti v četrtfinale. Če se Čehom do konca skupinskega dela kje zalomi, lahko ostanejo brez četrtfinala, kar bi bilo za njih katastrofa. Ne pričakujem nobenega podcenjevanja češke reprezentance. Enaka zgodba bo s Švedsko, za Kanadčane pa vemo, da ni pomembno, ali so prvi ali zadnji, saj vedno igrajo zavzeto od prve do zadnje minute. Preprosto imajo v karakterju, da hočejo vsako tekmo zmagati.

Če analiziramo nekdanji sistem Mednarodne hokejske zveze IIHF, potem je Slovenija na letošnjem prvenstvu prve tri tekme igrala proti reprezentancam, ki so nekoč spadale v skupino B, se pravi so na svetovni lestvici med devetim in šestnajstim mestom. Vse te tekme smo izgubili, kar je veliko razočaranje, saj to dejansko pomeni, da je Slovenija po starem sistemu izpadla v skupino C. Zdaj do konca prvenstva igramo z reprezentancami iz elitne osmerice, ki so vedno del skupine A. Če hočemo igrati na tej ravni, potem moramo neko od teh reprezentanc premagati.